Kategorija: Junij

Posted on by

Kimchi – hitro fermentirana zelenjava

Kkakdugi je korejsko ime za kimchi, pripravljen iz redkve. Korejci za ta kimchi najraje uporabijo redkev daikon; jaz sem uporabila kar letno redkev, ki je zrastla na vrtu.

Ta kimchi je zelo pogost in ga Korejci običajno ponudijo ob vsakodnevnih obrokih poleg drugih jedi, enako kot beachz kimchi, to je kimchi iz zelja. Kimchi iz redkve je začinjen, slan, odličnega okusa in prijetno hrustljav. Najboljše pa je, da potrebujemo za pripravo samo kakšno uro. Recept svetuje, da redkev narežemo na 2,5 cm velike kocke; meni so se zdele prevelike, zato sem redkve narezala na manjše koščke.

Sestavine:

  • 1,8 kg redkve
  • 2 jedilni žlici soli
  • 2 jedilni žlici sladkorja
  • 60 ml ribje omake
  • 160 ml korejskega čilija v prahu (gočugaru)
  • 4 stebla mlade čebule, nasekljana
  • 2 jedilni žlici stisnjenega česna (5 do 6 strokov)
  • 1 jedilna žlica naribanega ingverja

Navodila

  1. Redkve očistimo in operemo v mrzli vodi, nato jih odcedimo.
  2. Narežemo jih na 1 cm velike kose in stresemo v večjo skledo.
  3. Dodamo sol in sladkor in dobro premešamo.
  4. Pustimo počivati 30 minut.
  5. Vodo, ki se je izcedila iz redkve, prelijemo v manjšo skledo.
  6. Primešamo stisnjen česen in nariban ingver, nasekljano zeleno čebulo, ribjo omako, čili v prahu in 80 ml vode, ki smo jo odlili od redkev.
  7. Vse skupaj dobro premešamo.
  8. Kimchi predevamo v velik kozarec za vlaganje in ga potlačimo, da iztisnemo zrak med kockicami redkev.
  9. Kimchi lahko postrežemo takoj, preostanek shranimo v hladilniku. Lahko pa ga najprej fermentiramo tako, da ga obtežimo in pustimo v hladnem in temnem prostoru nekaj dni. Ko se bo proces fermentacije začel, se bodo pojavili mehurčki. Fermentirani kimchi po treh dneh shranimo v hladilniku.
Posted on by

Mojčin sonaraven vrt

Gospa Mojca mi je napisala prijazno sporočilo, ki bi ga rada delila z vami. Ob njenih fotografijah sem se spomnila na vrtičkarje, ki obupavajo nad svojim vrtom in razmišljajo, da bi namesto zelenjave raje posejali travo. Zdi se mi škoda, ker se da, če človek le hoče in če le ima nekaj znanja. Po drugi strani pa razumem tiste, ki obupajo, saj vrt zahteva precej dela in časa in ni lahko vztrajati, kadar nam vrt ne povrne našega truda z uspehom, pač pa neslavno propada.  

Pa ni treba dosti. Tako, kot je napisala gospa Mojca: “Vse zelo lepo raste v kompostu z bioogljem, pomaga še epsomska sol, kaolin in homeopatija.”

“Mi imamo vrt drugo sezono. Mimogrede, jaz sem tista, ki sem pred leti spraševala, kako lahko fižol pride ven skozi zastirko. Ne vem, če se spomnite. V glavnem, preden sem prišla do svojega vrta, sem si prebrala celoten Vaš blog in se dobro teoretično podprla. Verjetno imam željo po vrtnarjenju tudi v sebi, me je pa Vaše pisanje še dodatno navdušilo in spodbudilo. Takoj sem začutila tisto pravo energijo. Sem tiste vrste, ki rajši nič ne pridelam, kot pa da bi špricala s kemijo.”

“Moram reči, da nisem cele popoldneve na vrtu. Kar je ob službi in treh otrocih v osnovni in srednji šoli nemogoče. Je pa res, da grem včasih samo po solato in pridem nazaj v hišo čez eno uro in se potem hčerka jezi, ker sem ji obljubila, da ji bom nalakirala nohte.”

“In evo, očitno se da. Že kar nekaj časa uživamo v domači zelenjavi. Kombiniram z Gajinim vrtom in Vrtom obilja in vsi se čudijo, kako tako lepo raste.”

“Sigurno pa pomaga tudi ljubezen in moje vsakokratno navdušenje, ko iz semena vzklije nova rastlina. Verjamem, da to rastline začutijo.”

“Lansko leto mi je mami podarila hibiskus in ker je prezimoval v garaži, tja pa pozimi redko zaidem, se je revež že čisto posušil. In ko sem ga spomladi prinesla ven, sem bila čisto obupana in na robu joka. Vztrajala sem zelo dolgo, pognojila, dodala kompost. Vsakič, ko sem šla mimo, sem ga pobožala in se malo pogovorila z njim. In po približno enem mesecu sem zagledala prve listke. Lahko si predstavljate ta krasen trenutek s solzicami sreče. Sedaj je prav važen v novem lesenem koritu.”

Posted on by

Učinkovita zaščita vrta pred španskim lazarjem

Španski lazar (znanstveno ime Arion vulgaris) je je uvrščen med 100 najhujših tujerodnih in invazivnih vrst. Na m2 jih lahko živi več kot 50 in v eni noči prepotujejo nekaj metrov.

Prepoznamo ga po legi dihalne odprtine, ki se drugače kot pri drugi lazarjih nahaja na prednjem delu ščita. Lahko je rumen, opečnato rdeč, umazano oranžen, rjav ali črn. Tipalke so vedno temne. Odrasel primerek doseže dolžino med 6 in 14 cm.

Kot ostale vrste lazarjev se tudi španski lazar med premikanjem raztegne, med mirovanjem pa se zvije v polkrog. Je vsejed. Prehranjuje se z listjem (najraje ima mlade sadike), sadjem, zelenjavo, razpadajočimi deli rastlin (obožuje kompostni kup), pa tudi z mesom živalskih trupel. Poje tudi mrtve in oslabljene pripadnike lastne vrste, zato mu v tujini pravijo “killer slug”.

Aktiven je od pomladi do jeseni. Najraje ima hladna, senčna in vlažna področja. Vročim in suhim področjem se raje izogne. Aktiven je ponoči, a ga lahko srečamo tudi podnevi.

Telo je prekrito s sluzjo, ki ga ščiti pred izsušitvijo in s pomočjo katere se premika. Za sabo pušča sled iz posušene sluzi.

Je hermafrodit in se lahko oplodi sam, zato je že zgolj en polž dovolj za začetek invazije.

Razmnožuje se julija. Jajčeca izleže nekaj tednov kasneje. Odloži jih na površino zemlje ali pa jih zakoplje 10 cm pod površino. V posameznem skupku je po 70 jajčec; polž v svojem življenju odloži 400 jajčec.

Jajčeca so sprva bledikasto bele barve, kasneje pa postanejo rumeno-rjava. V premeru merijo okoli 5 mm. Jajčeca, ki jih odloži na zaščitenih mestih npr. pod kupom zastirke, v kompostu, pod deskami ali v zemlji, prezimijo. Temperatura, nižja od -3°C, jih uniči.  Iz jajčec se polži izležejo naslednjo pomlad in zgodaj poleti.

Če so razmere ugodne, je španski lazar aktiven skozi vse poletje in jesen. V naravnem okolju povzroči ogromno škode.

Zaščita vrta pred španskim lazarjem 

  • Okolico vrta pokosimo, očistimo in uredimo. Odstranimo skrivališča, v katerih bi se lahko skrival, v kolikor mogoče veliki meri.
  • Pripravimo zavetišča, v katera se bo skril čez dan: kos preproge, deska ipd.. Zavetišča vsakodnevno pregledujemo in polže odstranimo.
  • Zavedati se moramo, da španski lazar ni naša avtohtona vrsta. Pri nas nima naravnih sovražnikov (razen vrtnarjev). Je invazivna vrsta, ki naše avtohtone polže izrinja iz njihovega naravnega okolja. Če ga z vrta poberemo, nato pa odložimo v gozdu, s tem ogrožamo naše avtohtone vrste polžev.
  • Polže pobiramo ponoči, po 22. uri. Poiščemo jih s pomočjo baterije.
  • Najbolj humano jih usmrtimo tako, da nabrane polže v vedru polijemo s kropom. Takšna smrt je takojšnja.
  • Ne pobiramo in ne uničujemo avtohtonih vrst polžev, npr. polžev s hišico ali črnih lazarjev.
  • Španskega lazarja ne hranimo s polento in ga ne napijamo s pivom, razen če jih ne bi radi imeli še več. Vonj po pivu bo privabil tudi oddaljene polže, nahranjeni s polento pa se bodo razmnoževali še z večjim veseljem.
  • Vrt zalivamo zjutraj, ne zvečer.

Zaščita rastlin pred španskim lazarjem

  • Sadike, še preden jih posadimo na vrt, poškropimo in zalijemo s homeopatskim pripravkom Helix tosta.
  • Okoli mladih sadik, ki ji imajo polži najraje in ki jim povzročijo tudi največ težko popravljive škode, potresemo izdelek Vrt brez polžev. Potresemo ga redko, samo toliko, da se polž ne more izogniti kristalčkom, če hoče priti do sadike.
  • Po navodilih pripravimo raztopino Vrta brez polžev in z njim zalijemo vrt. Vrt brez polžev vsebuje dve sestavini: magnezijev sulfat in homeopatski pripravek Helix tosta. Z njim vrt zaščitimo pred polži in krati nahranimo rastline z nujno potrebnimi hranili. Izdelek nima karence in je varen za živali, rastline in človeka.
  • P.S. zgodaj navedeni načini so učinkoviti tudi, če nam na vrtu škodo povzročajo drugi polži brez hišk.
Posted on by

Rastlinjak – 1. del

Moj vrt se je skozi leta precej spreminjal. Iz klasičnega vrta, razdeljenega na gredice s tanko humusno plastjo na nehvaležni lapornati podlagi, se je preoblikoval v rodoviten vrt na dvignjenih, visokih in gomilasti gredi. Za hišo je nastal majhen park s sadnim drevjem in obrobo iz jagodičevja. Pod veliko bukvijo na skrajnem robu malega parka se je ugnezdil ribnik z lokvanjem. V njem ni ribic, saj potem drugih bitij ne bi bilo, tako pa se v njem spomladi naselijo mlade tanke belouške, v njem se ženijo žabe, po gladini se drsajo vodni drsalci, v njem plavajo paglavci in pupki, na svoj plen pa zelo zavzeto in smrtno resno prežijo ličinke prelepih kačjih pastirjev.

Po še eni ne preveč uspešni sezoni pridelave paradižnikov je padla odločitev: potrebujemo rastlinjak. Ne samo zaradi paradižnikove solate in mezge, pač pa tudi zaradi vseh sadik, ki jih zdaj kot mačka mlade v prvih mesecih leta prenašam z ene okenske police na drugo, iz ene sobe v drugo.

Lotila sem se zbiranja informacij. Najprej sem preverila uradne pogoje postavitve rastlinjaka. Za rastlinjak s tlorisom do 50 m2, veljajo pravila postavitve enostavnega objekta, za katerega ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. Potrebna je le prijava gradnje občini. Vanjo moramo vpisati naziv gradnje, zunanje mere objekta, bruto tlorisno površino in odmike od sosednjih zemljišč. Tukaj je obrazec: Priloga 13C – Prijava začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta ali enostavne stavbe . Izpolnjenega pošljete na svojo občino.

Pregledala sem tudi različne tipe rastlinjakov: okrogli kupolasti geodom, ki najbolje prenese neurja in hude vetrove, rastlinjak v obliki hišice z enokapno ali dvokapno streho, rastlinjak v obliki tunela. Rastlinjak lahko kupimo že narejen in ga doma samo sestavimo, ali pa ga naredimo sami. Poceni rastlinjak bo kmalu postal še ena smet več. Žal višja cena velikokrat še ne pomeni nujno tudi velike kakovosti. Ker imam doma mojstra, ki se ne ustraši takšnih del, je bila odločitev preprosta: rastlinjak bo narejen po merah in izdelali ga bomo sami.

Težave z rastlinjaki, s katerimi se je treba soočiti, so naslednje:

  • izbira materialov: materiali, iz katerih je narejen rastlinjak, morajo biti kakovostni, trpežni in odporni na vremenske razmere. Polivinil, ki razpade in nosilne palice, ki se zvijejo ali zlomijo, to niso. 
  • oskrba z vodo (v rastlinjaku ne dežuje, zato moramo zalivati/namakati sami)
  • vročina (v rastlinjakih lahko zaradi visokih temperature rastline propadejo; nujno je zračenje in senčenje)
  • mraz (ogrevanje rastlinjaka in kako to početi s čim manjšimi stroški)
  • škodljivci in bolezni
  • kako ohraniti rodovitnost zemlje v rastlinjaku

Osnovni podatki našega rastlinjaka:

Lokacija: postavljen bo ob južni steni hiše. V zimskih dnevih in nočeh ga bo ogrevala sončna energija, shranjena v vodi dveh črnih 200 l sodov in odprto okno kurilnice v kleti (ta toplota je bila doslej neizkoriščena), po potrebi pa še grelniki iz glinastih lončkov in čajnih svečk (ko bodo v rastlinjaku mladi sejančki in sadike).

Materiali: ogrodje narejeno iz lesenih letev 5×5 cm, stene in streha iz polikarbonatne kritine Lexan, dvignjene grede iz lesenih plohov.

Oblika: hišica z enokapno streho, na strehi lopute za zračenje, dvoje vrat na obeh krajših stranicah.

Mere: dolžina 7 m, širina 2,5 m, višina (ob steni hiše) 3 m, na zunanji strani 1,8 m.  

Notranja oprema: dve dolgi dvignjeni gredi ob notranji in zunanji steni, med njima pot po vsej dolžini rastlinjaka. Delovni pult. Dva velika črna plastična 200 l soda z vodo za akumulacijo toplote, vsak na enem koncu rastlinjaka.

Nadaljevanje članka boste lahko prebrali v naslednjih Novicah z Gajinega vrta: Postopek izdelave rastlinjaka (fotografije in opisi)

Posted on by

Jerneja Jošar: Moja izkušnja s polži

Jerneja Jošar je lastnica podjetja Cvetlična www.cvetlicna.si in avtorica številnih knjig s področja sonaravnega vrtnarjenja.

»Na mojem majhnem sonaravnem vrtičku, ki je del vrtnarije, imam že leta velike probleme s polži. Velik kompostni kup na eni strani mojega vrta, na drugi strani visok ne vzdrževan travnik in na tretji strani kanal z vodo, doprinesejo k temu, da se sluzavci neomejeno razmnožujejo in lezejo na moj vrt.

Poskusila sem vse mogoče naravne prijeme, da se jih nekako znebim. Od tega, da sem med zastirko mešala bezgovo listje in praprot, do tega, da sem polivala kavno usedlino okoli bilk, da o nastavljanju piva, zdroba in jajčnih lupin sploh ne izgubljam besed. Še najbolj je zaleglo, ko sem enkrat nadležneže pobrala v posodo, jih potresla s pepelom in posodo zaprla. Potem pa sem to smrdečo snov, po nekaj dneh pacanja, potresla naokoli vrta.

In seveda sem takoj, ko sem videla, da stvar pomaga, pomislila na homeopatijo. Roko na srce, smrt polžev res ni bila lepa in zakaj bi to počela, če obstajajo že narejeni pripravki. Preskrbela sem si pripravek Helix tosta D6, narejen iz polžjih hišic polžev, ki so v naravi sovražniki nočnih lazarjev.

Spomladi, čim sem posadila na prosto prvi posevek, kapusnice in solato, sem pripravila tekočino za škropljenje. Navodila so preprosta, časa pa opravilo tudi ne vzame veliko.

Dobro sem poškropila vse na novo posajene rastline in tudi čisto vse rastline, ki so že bile na vrtu in sem jih še pobirala (motovilec, radič, por…), rožice (narcise, trajnice…) in trajna zelišča. Nič nisem izpustila. Poškropila sem tudi tla ob rastlinah. Šele nato sem tla zastrla s slamo (zastirka je na vrtu nekaj najbolj osnovnega in nujnega, če želimo imeti rahla tla, in vrtnarjenje brez pletja, okopavanja in pogostega zalivanja). Čez tri tedne sem postopek ponovila. In veste, da je pomagalo!

Ker so sledila deževna obdobja, s škropljenjem vsepovsod pa bi vlago sem še dodajali, sem se držala krasnih navodil ravno za take primere – nekaj raztopine sem dodala s pomočjo žličke samo ob rastline.

Sedaj so na mojem vrtu samo še polžki s hišico. Ja, tudi ti lahko malo pogrizejo vrtnine, ampak so neprimerljivo lažje obvladljivi in še dobrodošli saj se hranijo z jajci brezdomcev (polžev brez hišice).«

Članek gospe Jerneje Jošar, ki je bil objavljen v reviji Delo in dom, lahko preberete tukaj: https://deloindom.delo.si/vrt-in-zivali/zelenjavni-vrtovi/kolumna-jerneje-josar-in-polzev-ni-vec

Posted on by

Zakaj postane solata grenka?

Okus sveže domače solate, pravkar prinesene z vrta, je izjemen. Zato bi morala biti solata sestavni dela vsakega vrta in to v tako veliki meri, da si je lahko vsak dan privoščimo celo skledo. Dobra stran solate je, da jo lahko posadimo na prav vsako gredo, saj se razume z vsemi vrstami zelenjave. 

Kadar pa nas namesto s svežim in odličnim okusom preseneti z grenčino, se človek vpraša, čemu ves trud, ko pa lahko solato kupi v trgovini – in to brez grenkega okusa.

Najpogostejši vzrok za grenak okus solate je poletna vročina. Solata je rastlina, ki najbolje uspeva v hladnejših obdobjih vrtnarske sezone, spomladi in jeseni. Ob višjih temperaturah se solata postara hitreje in hitreje tudi uide v cvet.

Solata uspeva najbolje pri temperaturah med 15,5 in 21,1 °C. Pri višjih temperaturah se rast upočasni, zaradi česar so solatni listi, ki jih naberemo, starejši in zato tudi slabšega okusa, kot mladi listki. Vročina deluje na solato stresno – rastline, ki trpijo zaradi stresa pa nimajo dobrega okusa.

Zakaj solata (prezgodaj) uide v cvet

Ko solata doseže zrelost, se pripravi na cvetenje. Zgodnje uhajanje v cvet povzroči vročina, pomanjkanje in/ali neenakomerna oskrba z vodo ali karkoli drugega, kar rastlini povzroči stres.

Obiranje mladih listov

Ne čakamo na to, da bo solata dosegla zrelost in oblikovala glave. Namesto tega že nekaj tednov po presaditvi na vrt začnemo obirati zunanje liste. Zunanje liste obiramo redno, manjše notranje pa pustimo, da rastejo. Na ta način pomagamo solati, da raste hitreje in pridelamo več solate, kot če bi pridelovali solatne glave. Tudi okus tako pridelane solate je boljši, saj so listi, ki jih oberemo mlajši, kot bi bili, če bi počakali, da solata naredi glavo.

Senčenje

V poletni vročini bo solati prijala senca. Zagotovijo jo lahko višje rastoče rastline (solato lahko npr. posadimo pod paradižnik). Izpostavljenost vročemu soncu zmanjšamo tudi tako, da jo posadimo na mesto, ki je osončeno zjutraj, popoldan pa je v senci dreves ali stavb. Pred vročino jo zaščitimo s škropljenjem z raztopino Kaolina, ki jo bo zaščitil tudi pred škodljivci.

Redno zalivanje in uporaba zastirke

Solata je zelo občutljiva na pomanjkanje vode in hitro ovene. Tudi neredna in neenakomerna oskrba z vodo ji škodi, saj jo spravlja v stres. Solata ima plitke korenine, zaradi česar jo suša prizadene veliko hitreje in huje kot rastline, ki imajo globlje korenine. Zalivamo jo temeljito, da lahko voda prodre globlje v tla, saj se bodo tako njene korenine razvile bolj v globino. Plitvo zalivanje, ki seže samo nekaj cm v tla, tudi če je redno, ni dobro. Zastirka je dobrodošla, saj ohranja vlago v tleh (pod pogojem, da nimamo polžev). Pazimo, da se zastirka ne dotika stebla solate.

Rodovitna zemlja

Tudi za solato velja tako kot za vse druge rastline: rastline so samo simptom zdravja zemlje. V rodovitni, s hranili in življenjem pogato oskrbljeni zemlji, zrastejo lepe, močne, zdrave in okusne rastline, v ubogi, siromašni, izčrpani zemlji pa bolne, zakrnele in neokusne rastline.

Zemlji moramo vrniti vse, kar smo ji odvzeli, ko smo pobrali pridelek, kar pomeni, da vrt redno in vsako leto oskrbimo s kakovostnim kompostom (tega posujemo po vsej površini gred) in Bioogljem-aktivatorjem zemlje (tega dodamo neposredno ob sejanju/sajenju v sadilne jarke in jamice).

Prva pomoč: ko opazimo, da solata ne uspeva tako, kot bi si želeli, ji dodamo Biooglje -aktivator zemlje. Zemljo rahlo zrahljamo, a pri tem pazimo, da ne poškodujemo korenin. Posujemo Biooglje – aktivator zemlje okoli rastlin (po eno veliko pest na sadiko), nato pa tla dobro zalijemo.

Poletne sorte solat

Solate se razlikujejo tudi glede na to, kako dobro ali slabo prenašajo poletno vročino. Pomagamo si tako, da spomladi in jeseni gojimo pomladanske sorte solat, poleti pa poletne.

Spomladanske sorte: ljubljanska ledenka, belokriška, tolminka, bistra. 
Poletne sorte: canasta, leda (sorta solate, ki je selekcionirana iz ljubljanske ledenke), krhkolistne solate unicum, dalmatinska ledenka, great lakes, gentilina, romanska zelena (corsica) in rdeča solata (ovired) in atrakcija, ki je mehkolistna sorta solate.

Kako preprečimo, da bi solata postala grenka:

* solato poleti nabiramo v jutranjih urah, pred 9. uro. Solata, nabrana v svežini jutra, ima v primerjavi s solato, nabrano v popoldanski vročini, veliko boljši okus. Solato speremo z mrzlo vodo, jo osušimo in do uporabe shranimo v hladilniku.
* solato posadimo v senco večjih rastlin, kjer bo manj izpostavljena žgočemu soncu in vročini
* ko jo zalivamo, ji privoščimo tuširanje
* v času vročinskih valov jo poškropimo z raztopino Kaolina, ki jo zaščiti pred vročino in jo ohrani hladno
* skrbimo za redno in enakomerno oskrbo z vodo
* skrbimo za zemljo, da ohrani rodovitnost (Eko kompost, Biooglje-aktivator zemlje)

Posted on by

Kaj je najboljše, ko gre za Kaolin?

Kaolin ima veliko odličnih lastnosti: primeren je za ekološko pridelavo sadja in zelenjave, škodljivcev ne pobija, pač pa jih odganja (in so zato koristne žuželke varne na našem vrtu tudi, ko se ukvarjamo s škodljivci), ščiti rastline pred škodljivci, nima karence, zaščiti rastline pred vročinskim šokom in sončnim ožigom, krepi rastlinsko tkivo . . .

Ima pa še eno prednost, ki se mi zdi od vseh še najbolj dobrodošla za nove in stare vrtnarske mačke: ko gre za Kaolin, nam ni treba nujno vedeti, kdo nam dela škodo. Za ostale pripravke (vključno z večino homeopatskih pripravkov) velja, da to moramo vedeti – saj sicer ne bomo izbrali pravega. Škodljivce je pogosto težko določiti, ker se skrivajo, so majhni, zmuzljivi, ali pa se rastlin lotijo šele, ko nas ni v bližini – na primer v nočnih urah.

Ne glede na to, kdo naš škodljivec je, ali ga poznamo, ali ne, in ne glede na to, ob katerih urah se loti našega vrta, bo Kaolin učinkovito zaščitil rastlino, saj škodljivcu njegov okus po kredi ne bo všeč.

P.S. Uporaben nasvet: večje rastline in nasade (npr. sadovnjak ali vinograd) zaščitimo s škropljenjem s Kaolinom, ki ga dodamo vodi (100 g Kaolina na 10 l vode). Kadar pa se nam mudi in bi radi na hitro zaščitili le nekaj rastlin, si lahko pomagamo tako, da Kaolina ne raztopimo v vodi, pač pa po rastlini enakomerno potresemo suh Kaolin – podobno, kot s sladkorjem v prahu potresemo krofe ali flancate.

Na fotografiji so listi kapusnic, ki sem jih zaščitila kar s suhim Kaolinom. Odlično se jih je oprijel in učinkovito zaščitil pred kapusovim belinom.

Posted on by

QR za odličen domač kompost že v 4 tednih

Leta 1935 je Maye E. Bruce izumila svoj sistem hitrega kompostiranja brez obračanja (‘Quick Return’ (QR) compost system) s katerim kmetje in vrtnarji pridelajo rodoviten kompost v nekaj tednih, ne da bi ga bilo treba obračati in brez dodatka gnoja (1 m3 komposta tehta 1 tono, zato je obračanje naporno delo). V naslednjih desetletjih je postala njena metoda zelo priljubljena po vsem svetu. Ključna sestavina te metode je uporaba zeliščnega aktivatorja, ki je pripravljen iz listov in cvetov šestih zelišč in kančka medu.

Metoda je postala še bolj znana z izidom knjige ‘Common Sense Compost Making’, ki jo je gospa Bruce izdala leta 1946. PDF njene knjige o kompostiranju Common sense compost making lahko preberete TUKAJ.

Metoda hitrega kompostiranja brez obračanja gospe Bruce je preprosta in primerna za vse, ki želijo gojiti rastline na ekološki in trajnostni način. Primerna je tako za male vrtove, kot za kmetije.

Na fotografiji: Maye E. Bruce

Na fotografiji: Maye E. Bruce ureja svoje kompostnike.

Prva in ​​najpomembnejša dejavnika, ki ju je treba upoštevati pri ekološki pridelavi, sta zdravje in struktura tal. Da bi lahko dosegli cilj, je treba tlom zagotoviti dohranjevanje v obliki gnoja ali komposta z enako rodovitnostjo, kot ga ima živalski gnoj.

Kakovosten živalski gnoj je težko dobiti, za veganskega vrtnarja pa živalski gnoj niti ne pride v poštev. Gnoj živali, ki se pasejo na pašnikih, obdelanih s herbicidi na osnovi hormonov, škodljiv za zdravje tal. Če takšne, škodljive vrste gnoja vnesemo neposredno v tla, lahko povzročijo izpiranje hranil v podtalnico in onesnažijo naše zaloge vode. Na osnovi teh dejstev postane pomislek, ali je sploh smiselno uporabiti živalski gnoj, še močnejši.

Kompost, narejen po metodi QR, nahrani lačne mikroorganizme in s tem omogoči uspešen razvoj in zdravje rastlinam, ki jih gojimo ter neprecenljive koristi za zdravje in dobro počutje živalim in ljudem, ki se z njimi prehranjujejo.

Kompost pripravljen s QR Zeliščnim aktivatorjem komposta enako kot vsak dobro pripravljen kompost ustavi degradacijo tal in obnovi njihovo strukturo, zaradi česar so tla bolj odcedna in hkrati bolje zadržujejo vlago.

QR Zeliščni aktivator komposta lahko kupite v Gajinem vrtu – kliknite TUKAJ.

QR Zeliščni aktivator komposta za odličen domač kompost, narejen v 4 tednih
Posted on by

Kaj lahko posadimo pod (sadno) drevje

Običajno velja, da pod drevesa ne sadimo drugih rastlin. Še več, tudi vse, kar tam raste, bi morali odstraniti, kolobar okoli drevesa redno čistiti in ga puščati povsem praznega.

Tak vidik je logičen z vidika potreb drevesa, ki mu, če iz njegove neposredne bližine odstranimo konkurenco, nihče več ne krade hranil. Če pa pogledamo z vidika družabnega življenja, bo takšno drevo osamljeno (menim, da tudi rastline potrebujejo družbo) in brez tistih koristi, ki bi mu jih lahko zagotovili dobri sosedje. Pod velikimi in mogočnimi drevesi le malokaj uspeva, saj sonce in dež zaustavi gosta krošnja. Pod zračnimi in nežnimi krošnjami sadnih dreves, ki rastejo v naših sadovnjakih in vrtovih, pa se gotovo najde primeren prostor za rastline, ki se tam ne le dobro počutijo, pač pa drevesu tudi koristijo, privabijo koristne žuželke in mu pomagajo zagotoviti potrebna hranila.

Pomembno:

  1. Za sajenje izberemo čim manjše sadike.
  2. Sadike sadimo v jamice, vsako sadiko v svojo sadilno jamico. Na ta način najmanj poškodujemo korenine drevesa. Ne prekopljemo vse površine pod krošnjo!  V vsako jamico nasujemo kompost. Nazadnje dodamo tanko plast zastirke (lahko kompost, lahko pa listovko ali suho seno, samo toliko, da so tla rahlo pokrita).
  3. Posajene rastline moramo zalivati, saj krošnja zadržuje dež.
  4. Sadimo skromne, nezahtevne (glede hranil) rastline, ki z drevesom ne bodo tekmovale.
  5. Ne sadimo velikih, visokih ali invazivnih rastlin, ki bi »izrinile« drevo.
  6. Sadimo rastline, ki so dobri sosedje drevesom, ki služijo kot živa zastirka in obogatijo zemljo.
  7. Upoštevamo razpoložljivi prostor in ne pretiravamo. Manj je več.
  8. Nikakor ne smemo pokriti tal okoli drevesa s kartonom, da bi nanj nasuli zemljo za sajenje ali kompost. Dreves nikoli ne zasujemo s kompostom, še posebej ne s t.im. »drevesnim vulkanom«, ko okoli debla nasujejo kopo komposta. Nikoli ne sestavite visoke grede okoli debla. Drevesa dihajo s površinskimi koreninami, zato smo pri zasipavanju in sajenju dodatnih rastlin zelo previdni. Zasuta drevesa začnejo hirati in na koncu odmrejo. Ko okoli debla na debelo nasujemo kompost, zemljo ali zastirko, zadušimo korenine in preprečimo dostop kisiku. Zaradi tega bodo korenine in spodnji del debla ob vznožju propadle. Imeli boste sicer lepo cvetlično gredo, a že čez nekaj let drevesa ne bo več.
  9. Ob obrezovanju lahko odstranimo nekaj spodnjih vej, da bo pod krošnjo več svetlobe. Tudi manj zahtevne rastline imajo določeno potrebo po svetlobi.

Primerne rastline za sajenje pod sadno drevje:

  • Narcise posadimo v krogu okoli debla, vsaj 15 cm stran od debla.  
  • Gabez: njegove korenine rastejo globoko v tla in iz globine na površje prinašajo minerale in hranila. Ker je zelo trdoživ, bo premagal plevele. Sveže natrgan gabez služi kot z dušikom bogata zastirka.  
  • Ameriški slamnik: zelo na sušo odporna rastlina je zato primerna za sajenje pod krošnje dreves. S pomočjo globokih korenin pomaga drevesu zagotoviti hranilne snovi.
  • Volčji bob: zelo lepo cveti in je stročnica, ki koristi tlom.  
  • Ognjič privlači opraševalce, odganja nematode v zemlji in druge škodljivce nad njo. Sam se zaseje, zato ga ne bo treba vsako leto znova sejati.
  • Ožepek je privlačno zelišče z grenkim okusom, ki odganja škodljivce. Je odličen sosed sadnemu drevju, trti in jagodičevju.  
  • Drobnjak: trajnica s privlačnimi cvetovi, ki izvira iz Severne Amerike, privablja čebele in druge opraševalce in odganja škodljivce. Enako velja za česen.
  • Sivka zelo lepo diši, a le nam – škodljivcem ni všeč in gredo raje stran. Podobno velja za rožmarin, oba privabljata opraševalce. Koromač privablja parazitske ose, ki so koristne, ker pomagajo nadzirati populacijo škodljivcev.  Koper, meta, bazilika in koriander imajo podobne učinke, pa še v kuhinji jih bomo z veseljem uporabili.

Članek je bil objavljen v spletnih Novicah iz Gajinega vrta, ki izidejo en- do dvakrat mesečno.
Če bi radi pregledali še druge članke ali/in se naročili na Novice, kliknite TUKAJ.

Posted on by

Nekaj vaših vprašanj o homeopatiji za rastline

  • Ali lahko pripravim škropivo z več homeopatskimi pripravki – npr. Silicea in Sulphur?
    Odg: Ne, naenkrat lahko uporabimo samo en pripravek. Težava je v tem, da so sinergijski učinki premalo ali nič raziskani – s kombinacijami bi lahko dobili krasen, lahko pa zanič končni učinek. Zato iz preventive uporabljamo samo en pripravek naenkrat (v isti vodi, v istem dnevu).
  • Kdaj uporabim kaolin – pred ali po škropljenju s homeopatskimi pripravki?
    Odg.: Vrstni red ni pomemben, kadar s homeopatijo zalivamo, s Kaolinom pa škropimo. Če pa s tudi homeopatijo škropimo, je smiselno najprej škropiti s homeopatijo, po škropljenju s Kaolinom pa s homeopatijo samo še zalivati (da ne spiramo Kaolina z rastlin).
  • Rekli ste, da Siliceo lahko uporabim samo enkrat letno. Ali sledim navodilom in ponovim škropljenje po 2 – 3 dneh ali jo uporabim samo v enkratnem odmerku?
    Odg.: Siliceo lahko uporabimo samo zelo varčno. V nekajdnevnih presledkih bi “preforsirali rastlino”, ki bi zaradi tega propadla. Preventivno uporabimo Siliceo 1 x letno, kurativno največ 1 x na mesec.
  • Lotila se bom zdravljenja pomaranč in lovorja, ki so jih napadli kaparji. Uporabila bom kaolin in homeopatijo. Prosim, napišite mi program, po katerem naj delam.
    Odg.: Kot dogovorjeno, vam pošiljam program uporabe homeopatskih pripravkov in Kaolina za zdravljenje in zaščito vaših rastlin:
    1. Petroleum C30 (proti kaparju) 6 do 8 globul v 10 l vode / drevo. Uporabimo 3 do 4-krat z 2 do 3-dnevnim presledkom. Prvič škropimo, drugič, tretjič in četrtič pa zalivamo (da ne spiramo Kaolina, s katerim zaščitimo drevesa po prvi uporabi homeopatije). Med posameznimi škropljenji oz. zalivanji opazujemo, kaj se dogaja s kaparji. Učinek je lahko po enem tednu, ali šele po 14 dni (kaparji so trdovratni).
    Po prvi uporabi Petroleuma zaščitimo rastline s Kaolinom (lahko takoj ali naslednji dan, Kaolin nanašamo na suhe rastline). Postopek: s Kaolinom škropimo rastline 4 zaporedne tedne, 1 x na teden; pri prvem škropljenju uporabimo 100 g Kaolina na 10 l vode, pri naslednjih 50 g na 10 l vode.  
    Silicea C200 – za krepitev rastline in njenega tkiva, za večjo odpornost. Siliceo uporabimo po tem, ko smo zaključili zdravljenje s Petroleumom C30. Z njo zalijemo rastline samo enkrat. Uporabimo 6 do 8 globul na 10 l / drevo. 
    Uporabimo po potrebi – za krepitev dreves, za dohranjevanje: Biooglje aktivator zemlje. Poraba: 3 do 5 l na m2. Ocenimo kvadraturo zemljišča pod krošnjami dreves, na podlagi tega določimo porabo Biooglja aktivator zemlje. Posujemo po tleh in ga narahlo vkopljemo.

Imate tudi vi vprašanje v zvezi z uporabo homeopatije za rastline? Pošljite ga na mail bojca@gajin-vrt.com.