Po celodnevnem delu na vrtu so prsti zategli in otrpli, hrbet otrdel … včasih niti ponoči ni miru, ker nam mišice na mečih trgajo krči. Najboljša prva pomoč je namakanje v Epsomski soli, istem naravnem magnezijevem sulfatu, s katerim zalivamo paradižnike, paprike in vrtnice, da so lepi, zdravi in z obilico plodov in cvetov.

DOBRA ZA VRT IN ZA VRTNARJA

Epsomsko sol poznamo pod več imeni, med drugim tudi grenka sol (pod tem imenom jo kupimo v lekarni za čiščenje črevesja). Vsebuje magnezij (10 %), žveplo (13 %) in kisik. Vrtnarji jo že stoletja dodajajo paradižnikom, paprikam in vrtnicam, ker tako naredijo več cvetov in plodov, rastline so bolj zelene in pridelek je večji. Epsomske soli pa ne uporabljamo le na vrtu, pač pa tudi za odpravljanje zdravstvenih težav pri ljudeh in živalih.

EPSOMSKA SOL ZA VRT …

Potrebe rastlin po magneziju so različne. Nekatere vrste (fižol, grah, solata in špinača) pomanjkanje lažje prenašajo. Plodovke (paradižnik in paprike) ter vrtnice pa za optimalno rast in razvoj potrebujejo velike količine magnezija in se na pomanjkanje odzovejo z boleznijo in propadanjem.

Na vrtu magnezij:

• izboljša kaljivost semen
• poveča absorpcijo hranilnih snovi
• zmanjša šok pri presajanju
• poveča količino zelene mase
• preprečuje zvijanje listov
• izboljša okus plodov
• odigra pomembno vlogo za zdravje paradižnikov, paprik in vrtnic

Rastline zalijemo ali poškropimo z raztopino Epsomske soli: 1 do 2 mali žlički na pol litra vode. Natančnejša navodila, kako uporabimo Epsomsko sol na vrtu, pa preberite TUKAJ.

NASVET: pripravite si kopel za noge (v lavor tople vode dodajte 1/4 skodelice Epsomske soli). Po končani kopeli z vodo zalijte rastline na vrtu.

… IN ZA VRTNARJA

Magnezij enako kot vrtnice nujno potrebujemo tudi ljudje; omogoča delovanja več kot 300 encimov, izboljša delovanje mišic in živcev, zmanjša vnetne procese, pomaga zmanjšati bolečine v sklepih in mišicah. S kopeljo v Epsomski soli si pomagamo:

• Proti bolečinam v sklepih, križu in mišicah: namakanje v kopelih z Epsomsko soljo odpravlja bolečine v sklepih, križu in mišicah. Olajša bolečine, odpravi krče v mišicah, ki nastanejo zaradi pomanjkanja magnezija in zmanjša vnetne procese.
• Proti razdražljivosti in stresu: pomanjkanje magnezija povzroči tudi kronično utrujenost, razdražljivost in težave pri premagovanju stresa. Prav zato kopel z Epsomsko soljo deluje sprostilno in protistresno.
• Za več energije: magnezij je tudi ključen za proizvodnjo energije v celicah, zato nas poživi, ne da bi nas razdražil (v nasprotju s kofeinom).

Raziskave kažejo, da vsaj 70 % ljudem primanjkuje magnezija. Najlažje si dovolj magnezija zagotovimo s kopeljo (vsaj 1-krat tedensko). Znanstveno dokazano pa je, da namakanje v kopeli z Epsomsko soljo v telesu dejansko dvigne nivo količine magnezija in žvepla. S kopeljo vnosa magnezija in žvepla ne moremo predozirati, zato je ta način oskrbe z magnezijem najbolj varen.

Navodila za kopel: Kopel za celo telo si privoščimo vsaj enkrat tedensko, 20 do 40 minut. V kad natočimo toplo vodo in dodamo eno do dve skodelici Epsomske soli. Če nimamo možnosti namakati se v banji, lahko pripravimo kopel za noge: v lavor tople vode dodamo ¼ skodelice Epsomske soli.

Epsomsko sol pa lahko uporabimo tudi:

• za lepe lase: kadar nam zmanjka časa za umivanje las, si lahko pomagamo z Epsomsko soljo. Vtremo jo v lase, pustimo da deluje nekaj minut in razčešemo lase. Epsomsko sol lahko po umivanju dodamo balzamu za lase (zmešamo 2 žlici Epsomske soli in 2 žlici balzama) Po umivanju las nanesemo zmes na lase in pustimo učinkovati 10 do 20 minut, nato temeljito speremo.
• kot domače čistilo za steklene, kovinske in keramične površine: zmešamo enaka dela Epsomske soli in tekočega detergenta za posodo. Sredstvo nanesemo na površino, ki bi jo radi očistili. Pustimo, da deluje nekaj minut, nato pa pa zdrgnemo površino in jo do čistega speremo.
• proti glivicam na nohtih ali atletskem stopalu: pripravimo kopel za noge. V lavor tople vode dodamo četrt skodelice Epsomske soli. Noge namakamo v raztopini vsaj 20 minut, vsak ali vsaj vsak drugi dan.

Ne strup, krepitev rastlin je prava pot

Kaj pravzaprav škodljivec sploh je? Škodljivec je po človeški definiciji nekaj oziroma nekdo, ki namerava za svoj užitek/razvoj/želodček pospraviti rastlino, ki bi jo, iz podobnih razlogov, radi pospravili tudi mi. Potem smo kar naenkrat mi na tej, tak ali drugačen žužek pa na oni strani iste želje. V skupino, imenovano škodljivci, smo pospravili veliko različnih bitij: žuželke, pajkovce, glodavce in druge živali. V tej skupini so zato, ker smo jih kot takšne določili ljudje. Prestavite se za hip v kožo gosenice kapusovega belina, ki ste ji izpred nosa odnesli lepo glavo zelja … in si predstavljajte, kako ona vidi vas :).

V industrijskem kmetijstvu je cilj samo en: zradirati škodljivca, ne da bi se ob tem vprašali, kaj ga je sploh prineslo, katere okoliščine so mu bile naklonjene. Te okoliščine so: gojenje monokultur, pomanjkanje prostora, izrabljenost tal, pomanjkanje hranil, neravnovesje zaradi preobilice enega na račun drugih elementov (npr. dušika, kalija ali fosforja – prav preobilica obeh slednjih dobesedno privablja škodljivce), rušenje ravnovesja z dodajanje strupov (s strupi pogosto pobijemo več koristnih kot škodljivih organizmov, oziroma se škodljivi organizmi lažje spet poberejo in celo razvijejo odpornost …). Načinov, da prikličemo poraz, je torej veliko. In potem ni kriv tisti mali organizem, ki pač izrabi priložnost, da si napolni želodec, pač pa mi, ki smo ustvarili okoliščine, ugodne za njegov razvoj, namesto, da bi omogočili okolje, ki bi ustrezalo tistim, ki jih radi pojemo.

V naravi je običajna izguba populacije med 5 in 10 %, in na takšno moramo računati tudi na svojih vrtovih. Se vam zdi veliko? Pa ni. Veliko je 20 do 30 % izgube – takšen je običajen kalo pri pridelavi v industrijskem kmetijstvu, kjer uporabljajo insekticide, pesticide, herbicide in umetna gnojila. Ti »dodatki« so zelo dragi, čedalje manj učinkoviti ter dokazano škodljivi. Škodljivci proti njim razvijejo odpornost, zato je treba uporabljati čedalje več in bolj strupene preparate, učinki na okolje pa so čedalje hujši.

Homeopatija je nasprotje vsemu doslej naštetemu, zato jo je smiselno nekoliko bolje spoznati. Homeopatski pripravki ne povzročajo odpornosti škodljivcev ali bolezni preprosto zato, ker niso uperjeni proti njim, pač pa so usmerjeni v dvig odpornosti rastlin. Škodljivca razume homeopatija kot simptom dogajanja in ne kot nekaj, kar je treba pobiti ali česar se je treba znebiti. Zato se ne loti njega, pač pa ozadja – tega, kako ponovno vzpostaviti ravnovesje v okolju. Homeopatija lahko ravnovesje povrne celo na monokulturna polja: z dodajanjem pripravka iz komplementarne rastline (kakršna je npr. bazilika za paradižnik).

Rastline, ki jih uporabljamo za prehrano, lahko razdelimo v osem skupin: križnice, bučevke, trave, ustnatice, stročnice, poprovke, rožnice in razhudnike. Za vsako od njih so značilni tudi škodljivci, ki jih privlačijo, zato so tudi homeopatski pripravki razdeljeni po teh skupinah. Nekateri so učinkoviti pri več družinah, nekateri bolj pri eni, kot pri drugi.

Tako npr. za uši, ki nam uničujejo fižol, uporabimo Camphoro, za uši na jablanah in za bučevke pa Coccinello. Slednjo je proti ušem pogosto treba uporabiti zgolj enkrat. Pretiravanje lahko pripelje do tega, da uši, namesto da bi se jih znebili, privabimo in se okužbe z njimi zlepa ne moremo znebiti. Zato homeopatsko zdravljenje spremljamo in ko opazimo učinek, prenehamo dodajati pripravek.

Splošen pripravek, primeren za vse družine, je Bacillus thuringiensis. Uporabimo ga proti gosenicam, hroščem (npr. bolhačem), muham in mušjim larvam, kapusovi vešči in kapusovi muhi ter korenjevi muhi. Za uši, volnene uši in kaparje na križnicah, pa tudi pri rastlinah iz večine drugih družin, uporabimo pripravek Chrysopa carnea (ta pripravek je učinkovit tudi za tripse, rastlinjakovega ščitkarja, vešče, majhne gosenice in larve hroščev).

Lovilec sanj (angl. dreamcatcher) je del kulturne dediščine indijanskega plemena Ojibwa. Znotraj kroga iz vrbove vejice so spletli mrežo iz vrvice in jo okrasili s koraldami in peresi.

Po legendi je lovilec sanj nastal takole: na otroke plemena Ojibwa je pazila Ženska pajek, imenovana Asibikaashi. Ko so se pripadniki plemena razkropili po Severni Ameriki, je le še s težavo dosegla vse otroke. Zato so matere in babice za otroke spletle čarobne mreže, lovilce sanj. Obesile so jih nad otroške postelje, da so ujeli vse moraste sanje in do otrok spustili le lepe sanje. Ko je jutranje sonce posijalo na čarobne mreže, so jih očistili sončni žarki in stopili vanje ujete slabe sanje.

Ojibwe verjamejo, da lovilci sanj spremenijo sanje. “Le dobre sanje lahko pridejo skozi mrežo do spečega … Slabe sanje ostanejo ujete v njej, in izginejo s prvimi sončnimi žarki. Dobre sanje pa se po peresih, ki visijo z lovilca sanj, spustijo do spečega.”

Lovilca sanj ni težko narediti. Barve in materiale določimo sami – lovilec sanj je lahko iz naravnih ali umetnih materialov. Najbolj bo originalu podoben lovilec sanj iz naravnih materialov.

Potrebujemo: obroč iz kovine ali plastike (lahko ga seveda naredimo sami iz vrbove vejice), nekaj lepih korald, vrvico, peresa, usnjene trakove …

Navodila za izdelavo:

1. Obroč tesno ovijemo z vrvico ali usnjenim trakom. Začetek prilepimo na krog z lepilom in počakamo, da se posuši. Nato pričnemo ovijati krog. Konec prav tako pritrdimo z lepilom.

2. Znotraj kroga začnemo izdelovati mrežo iz vrvice po spodnji shemi. Če želimo mrežo okrasiti s koraldami, jih na nitko nanizamo preden začnemo plesti mrežo.

3. Na krog pritrdimo vrvice, na katerih bodo visele koralde in peresa, po katerih se bodo dobre sanje spustile do spečega.

4. Na nitke pritrdimo koralde in peresa.

4. Nazadnje pritrdimo še vrvico, s katero bomo lovilca sanj obesili nad posteljo. 

Vir fotografi: http://earlgreyblog.com/2013/05/dreamcatcher-diy.html

Pravkar me je poklicala gospa Jana iz Eko miške, trgovine v Brezjah pri Grosupljem (Sončni dvori), kjer zdaj tudi prodajajo izdelke iz Gajinega vrta.

Zanimalo jo je, “Ali Epsomska sol deluje proti plesni pri paradižnikih?”

Odgovor je: “Ja, vendar posredno”. Epsomska sol, obogateno biooglje, rastlinski kompost, zdrobljene posušene jajčne lupine, homeopatska pripravka Calcium carbonicum in Kalium nitricum, gabez ali bananini olupki, sonce, toplota, zračnost, dovolj vode – vsi ti pomagajo, da je paradižnik zdrav in močan. Takšen se lažje upre plesni, ko spore pridejo do njega. Krepitev paradižnika z njimi predstavlja “posredno zdravljenje”, ker paradižnik pozdravimo, še preden zboli.

Za “direktno zdravljenje” pa takrat, ko bolezen napade, uporabimo homeopatske pripravke. Za zgodnjo plesen Natrium sulphuricum, za pozno Carbo vegetabilis.

A tudi, ko je bolezen že tukaj, ne smemo pozabiti okrepiti zemlje in jo nahraniti. Uspeh zdravljenja bo tako večji in bolj zanesljiv. Kajti – osnovni vzrok za to, da rastline zbolijo, je v zemlji – če jim česa manjka (npr. magnezija) ali je v zemlji česa preveč (npr. dušika, kadar zemljo preveč gnojimo), rastline ne bodo mogle uspevati. Dušik namreč zapre pot rastlini do drugih, prav tako ključnih elementov, pa čeprav le-teh rastlina rabi manj. A rabi jih kljub temu in brez njih zboli.

Zdaj pa spet malo ven, na sonce in na vrt.

Zvečer bom dokončala nove članke za Novice iz Gajinega vrta; tokrat bodo posvečene izključno paradižniku, njegovim boleznim in zdravljenju.
Če se še niste, se nanje še vedno lahko naročite na: bojca@gajin-vrt.com.

Na sliki: češki plakat, ki oglašuje Zaječicko grenko vodo, vodo z magnezijevim sulfatom. Tak napitek prečisti črevesje, a je treba z njim ravnati previdno. Tovrstnega “čiščenja” je lahko hitro preveč.

S homeopatskimi pripravki lahko pozdravimo marsikatero bolezen ali odženemo škodljivce, pri katerih nam kemikalije ne morejo pomagati. Ob tem nas greje prijetna zavest, da z zdravljenjem nismo nikogar poškodovali, in predvsem, da nismo škodili svojemu okolju, sebi ali svojim otrokom in vnukom. Homeopatski pripravki nimajo karence, v primerjavi s kemičnimi snovmi pa so ne le cenejši, ampak tudi neprimerno bolj varni, pogosto pa tudi veliko bolj učinkoviti.Ko našo rastlino napade bolezen ali škodljivec, se ukvarjamo z njo in zlahka pozabimo, da je vzrok za težavo največkrat skrit v tleh – iz šibkih, bolnih, neuravnovešenih tal le težko zraste močna in odporna rastlina. Zato ne smemo pozabiti “pozdraviti” in okrepiti tudi zemlje – to najlažje naredimo z obogatenim bioogljem z dodatki alg, mikorize in glistine. Za letos in za naslednje leto, da bo naš vrt zdrav, močan in odporen na težave.

Kombinacija homeopatskih pripravkov za zdravljenje in krepitev rastlin je v kombinaciji z obogatenim ekološko pridelanim bioogljem zmagovalna kombinacija. Z njo nahranimo rastline “od spodaj” in jih zaščitimo “od zgoraj”.

Avtor fotografije: Thomas Quine

Zelena smrdljivka

• zelena smrdljivka je vrsta stenice. Trup je ščitaste oblike, travnato zelen, odrasla smrdljivka je dolga dober cm
• odrasle žuželke z rilčkom predrejo kožo paradižnika in skozi vbod vbrizgajo encime, ki utekočinijo paradižnikovo meso. Tekočino nato popijejo
• na mestih vboda je paradižnik razbarvan, otrdel in neokusen
• plodovi, ki so jih napadle zelene stenice, so užitni, a veliko manj kakovostni, okusni in obstojni
• KAJ POMAGA:
• njihovi naravni sovražniki so mravlje, pikapolonice in parazitske ose (lotijo se jajčec); da bi jih privabili, na vrt posadimo sončnice in žametnica
• homeopatski pripravek  Cantharis
• škropljenje rastlin z raztopino kaolina (1 do 6 % raztopina), ki hkrati izboljša elastičnost celične stene rastlinskega tkiva; kaolin ustreza merilom, ki veljajo za ekološko pridelavo
• hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)
• ročno pobiranje žuželk, nimf in njihovih jajčec (jajčeca so pritrjena na spodnji strani listov). Najlažje to opravimo zgodaj zjutraj, ko so še otrple in težje pobegnejo

Bolhači

• listki so poškodovani, poškodbe opazimo spomladi, v listkih so majhne luknjice
• na rastlini najdemo črne hroščke, velike cca 1,5 mm, ki skačejo (od tod so dobili tudi ime – bolhači)
• KAJ POMAGA:
• homeopatski pripravki Bacillus thuringiensis, Hyssopus officinalis, Mentha piperita (+ Silicea za tvorjenje novega rastlinskega tkiva)
• hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)
• zastirka iz mete, rahla in vlažna prst.

Pomanjkanje magnezija

• velja tudi za paprike! Obe rastlini sta močna porabnika magnezija; brez zadostnih količin Mg ne bosta uspešni.
• listi rastline (sadike) izgubijo zeleno barvo, obarvani so rumeno
• listne žile ostanejo zelene najdlje časa
• najprej se razbarvajo spodnji listi, lahko tudi odpadejo, nato se razbarvanje širi po rastlini navzgor po sadiki
• spodnji listi odpadejo, rastlina zastane v rasti, lahko propade
• KAJ POMAGA:
• Epsomska sol (grenka sol, magnezijev sulfat)
• hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

 Listna pegavost (Septoria lycopersici)

• prizadeti so listi, stebla, peclji, cvetni lističi
• opazimo majhne listne pege (premer manj kot 3 mm)
• pege imajo temen rob, s svetlejšim ali sivim centrom
• 8 dni po tem, ko se pega pojavi, se v njenem središču pojavi črna pika
• bolezen napade najpogosteje ob visoki vlagi in pri temperaturah 20 do 25 °C
• KAJ POMAGA:
• odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
• homeopatski pripravek Rhus toxicodendron
• hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Zgodnja plesen (Alternaria solani)

• prizadeti so listi, stebla in plodovi
• črne usnjate pege na plodovih se najprej pojavijo pri pecljih
• temne pege na listih so nepravilnih oblik, pogosto so obkrožene z rumeno obarvanim tkivom
• vdrte temne okrogle lezije na steblih, v njihovi notranjosti lahko opazimo koncentrične kroge
• bolezen se pojavi v toplem in vlažnem vremenu, zelo pogosta je konec poletja, lahko pa že zelo veliko prej
• KAJ POMAGA:
• odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
• homeopatski pripravek Natrium sulphuricum
• hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Bakterijska pegavost (Xanthomonas campestris pv. vesicatoria)

• listi imajo majhne (1 mm) črne pege, z rumenim ali svetlo zelenim robom
• zeleni in rdeči plodovi imajo velike hrapave temne pege (4 do 5 mm)
• bolezen se pojavi v toplem vremenu s temperaturami med 24 in 30 °C
• KAJ POMAGA:
• odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
• homeopatski pripravek Silicea, Ocimum canum (Basilikum)
• hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Pozna plesen (Phytophthora infestans)

• na listih se pojavijo neenakomerne z vodo napolnjene lezije, ki se nato obarvajo najprej olivno zeleno, nato rjavo
• listi, stebla in cvetni lističi postanejo rjavi in zgrbančeni
• na plodovih nastanejo okrogle olivno obarvane pege, ki lahko prekrijejo cel plod
• v vlažnem vremenu prizadeto tkivo prekrije bel micelij
• bolezen se zelo hitro razširi v hladnem vlažnem vremenu
• KAJ POMAGA:
• odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
• uporabimo homeopatski pripravek Carbo vegetabilis
• hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Verticilijska uvelost paradižnikov (Verticillium albo-atrum, Verticillium dahlia)

• lezije z rumenim robom na listih, običajno z rjavim osrednjim delom
• listi so rumeni in zgrbančeni (posušeni), pogosto samo na eni strani
• simptomi se najprej pojavijo na spodnjih listih, sčasoma po vsej rastlini
• vzdolžno prerezano steblo blizu vznožja rastline vidimo zeleno sredico in rumeno rjave listne žile
• bolezen se pojavi pri temperaturah med 20 in 24 °C
• KAJ POMAGA:
• odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
• uporabimo homeopatski pripravek Silicea in Ocimum canum (Basilikum)
• bolezen ostane v tleh, zato je nujno kolobarjenje
• hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Virusna okužba

• listi so pisani, imajo rumene in svetlo zelene madeže
• listi so deformirani; lahko so neobičajno dolgi in tanki, ali nakodrani in iznakaženi
• plodovi imajo rumene madeže in rjave kroge
• rastline so pritlikave, zavrte v rasti
• KAJ POMAGA:
• uporabimo homeopatski pripravek Silicea in Ocimum canum (Basilikum)
• odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
• hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Anthrahnoza (Colletotrichum coccodes)

• okužba je značilna samo za zrele in prezrele paradižnike
• na plodovih se pojavijo mehka, okrogla, vrta področja
• sčasoma središče teh področij počrni
• na površju se pojavijo roza spore z vlago
• listi in stebla so neprizadeta
• KAJ POMAGA:
• uporabimo homeopatski pripravek Silicea in Ocimum canum (Basilikum)
• odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
• hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Gniloba paradižnika (na muhi)

• prizadeti so samo plodovi
• plod se pri muhi zmehča in potemni, nato začne gniti
• plod se zaradi gnilobe ne more povsem razviti
• pogosto se pojavi, kadar je rastlina neenakomerna oskrbovana z vodo (enkrat preveč, drugič premalo)
• značilno za pomanjkanje kalcija (oziroma preobilje dušika) v tleh
• KAJ POMAGA:
• uporabimo homeopatski pripravek Calcarea muriatica
• hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)