Lani se je rast plodovk in dozorevanje njihovih plodov zamaknila; najprej nikakor niso hotele prestaviti v višjo hitrost, ko pa končno so, je bila na pragu že jesen in z njo bližajoči se konec sezone. Tako sem imela sredi jeseni v visokih gredah ob južni steni hiše še vedno zelo lepe, ¾ m visoke in zdrave sadike paprik, ki so še vedno veselo cvetele in obrodile. Hudo mi je bilo zanje, saj sem vedela, da bo kmalu nastopil mraz, s katerim jih čaka žalosten konec. Odločila sem se, da se to ne bo zgodilo – prezimila jih bom v hiši.
Paprike, paradižniki in druge plodovke so v svojih domovinah trajnice, pri nas pa enoletne rastline. Vsako leto znova kupimo ali sami vzgojimo mlade sadike. Kaj pa, če bi spomladi, namesto da na vrt posadimo mlade in občutljive paprike, tja presadili že odrasle in močne rastline, ki bodo veliko hitreje kot njihove mlajše sorodnice zacvetele in obrodile plodove? Morda pa bi jih na vrt po končani zimi prestavili kar v njihovih loncih za prezimovanje? Dejstvo je, da lahko paprike rastejo veliko let, če so le zaščitene pred zmrzaljo, zato prezimovanje paprik vsekakor velja poskusiti.
Paprike sem najprej presadila v lonce. Z manjšo lopato sem jih izkopala tako, da sem iz tal izrezala kolikor mogoče veliko koreninsko grudo. Rastline sem skupaj s koreninsko grudo prestavila v pripravljen lonec. Pomembno je, da uporabimo plastičen in ne glinen lonec (ker se zemlja v slednjem prej izsuši in otrdi). Preostanek prostora v loncu sem zapolnila s kakovostnim ekološkim kompostom (uporabila sem Eko kompost Sonnenerde).
Rastline sem presadila zvečer. Presajene rastline sem dobro zalila. Nekaj dni sem jih pustila še zunaj, a ne na soncu, pač pa sem lonce postavila v polsenco.
Sledil je postopek odstranjevanja morebitnih škodljivcev, da jih ne bi skupaj z rastlinami prenesla na prezimovanje. Rastline sem dobro oprala s pršečim curkom vode. Po nekaj urah sem rastline prestavila na drug del vrta in postopek ponovila. Nato sem jih prestavila v zavetje na teraso, počakala nekaj dni in jih temeljito pregledala, če so na njih še uši ali kakšni drugi škodljivci. Če bi jih našla, bi morala rastline stuširati še 2-krat. Ker jih ni bilo, sem paprike dobro stuširala (tokrat kar v kadi) samo še 1-krat.
Ko se je odvečna voda odtekla, sem postavila paprike na njihovo stalno mesto za zimsko prezimovanje. Prostor zanje sem našla v eni od sob, ki gledajo na jug. Ker se dnevni krajšajo, je zdaj skrajni čas, da naravni sončni svetlobi dodam še umetno svetlobo. Za to potrebujem dve 1,2 m dolgi, 40W, fluorescentni žarnici, ki oddajata hladno belo svetlobo.
Vrhovi rastlin se lahko žarnic skoraj dotikajo. Fluorescentna svetloba je hladna, zato paprikam bližina ne bo škodila. Te žarnice paprik kljub neposrednemu stiku ne morejo ožgati. Majhna razdalja med virom svetlobe in rastlinami je zelo pomembna, saj se intenzivnost svetlobe, ki jo oddajajo te žarnice, z razdaljo zelo hitro manjša.
Luči ni treba ugašati, prižgane lahko pustite neprestano (razen, če vam je ob misli na stalno prižgane žarnice neprijetno – v tem primeru jih ponoči za nekaj ur ugasnite).
Paprike so rade na toplem, zato temperatura prostora v katerem so, ne sme biti nižja od 13°C. Idealna temperatura za prezimovanje paprik je med 15,5°C in 21°C.
Paprik med prezimovanjem ne gnojimo in ne zalivamo več, kot je nujno potrebno. Zalijemo jih, ko postanejo lonci, v katerih so, lahki (tako najlažje ugotovimo, da se je zemlja v loncih izsušila, ne da bi zemljo odkopali). Med prezimovanjem bodo nezreli plodovi dozoreli, novih plodov pa rastlina ne bo delala, saj bo počivala. V zgoraj opisanih pogojih bo zlahka preživela do naslednje pomladi.
Po ledenih možeh sredi maja rastline presadimo na vrt ali pa jih postavimo ven kar v loncih. Tako prezimljene paprike bodo obrodile zelo hitro, čisto drugače kot mlade sadike, ki jih boste vzgojili sami, ali kot sadike, ki bi jih kupili v vrtnariji. Pa še zastonj bodo!
Če želite, pa lahko pripravite paprike do tega, da bodo obrodile tudi v zimskih mesecih.
Za to potrebujete veliko več svetlobe in toplote, kot zgolj za prezimovanje paprik.
Potrebujete
- Svetilno telo, narejeno iz štirih, 1,6 m dolgih fluorescentnih žarnic.
- Dve dodatni žarnici
Postavitev:
- Lonce s paprikami postavimo ob velika okna, ki gledajo na jug
- Svetilno telo iz štirih žarnic postavite vertikalno ob paprike, tako da so paprike med njim in oknom
- Dve dodatni žarnici obesite nad paprike
Druga možnost je gojenje paprik pod zelo močnimi lučmi (MH žarnice, sijalke AGRO in LED žarnice). Pod njimi lahko tudi v hiši paprike gojimo enako kot na vrtu. Te luči niso le zelo svetle, pač pa tudi vroče, zato paprike postavimo vsaj 1 m stran od njih, da jih ne bi ožgalo. V primeru, da paprik ne le prezimujemo, pač pa jih gojimo v hiši, jih moramo oskrbeti z dovolj hranili in jih redno zalivati, enako kot bi jih, če bi rasle na vrtu.
Podobno kot paprike lahko prezimimo tudi druge rastline, ki ne uspevajo v mrazu, npr zelišča kot so rožmarin, origano in žajbelj, pa tudi cvetoče rastline, npr. begonije. Begonijam veliko sonca niti ne ustreza. Zelo lepe so na polsenčnih oknih hiše, zato jih ni težko prezimiti. Presadimo jih v lonce in postavimo na notranje police z zimskim soncem obsijanih oken (po mojih izkušnjah se najbolje obnesejo okna, ki gledajo na zahod).
Tudi zelišča lahko prezimujemo tako, da jih z vrta presadimo v lonce in prenesemo v notranjost. Najprej s pomočjo lopatke izrežemo čim večjo koreninsko grudo, jih postavimo v dovolj velik lonec, prazen prostor v njem pa zapolnimo s kompostom. Med prezimovanjem smo z zalivanjem skopi. Premočno zalivanje bi povzročilo gnite korenin in propad rastline. Zalijemo samo, kadar se zemlja res izsuši in to ne zgolj a površju, pač pa tudi v globini. Lonce večkrat potežkamo. Ko postanejo lahki, je to znak, da je zaloga vode majhna. Povsem dovolj bo, če rastline, ki prezimujejo, zalijemo vsakih nekaj tednov.
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline: