Otroci na vrtu: Naredimo vrtne označbe

Imate tudi vi male krožničke, ki so ostali od čajnega ali kavnega servisa?
Skodelice prej ali slej pobijemo, krožnički pa obtičijo v omari.

S pomočjo otrok jih lahko spremenimo v čedne vrtne označbe za rastline.
Kuhinjska omarica bo olajšana nepotrebne teže, na vrtu pa tudi ne bo več zmede.

… in tudi izgovorov – “Ne morem po rožmarin/solato/redkvice … ker ne vem, kako zgleda!”,
ki ste jih doslej poslušali od moža ali otrok, bo poslej nepreklicno konec! 🙂

Navodila:
krožničke operemo in osušimo
z vodoodpornimi flomastri napišemo nanje imena zelenjave, zelišč in rož
počakamo, da se napis posuši
zataknemo jih v tla pred rastlinami

Varianta:
krožničke prilepimo na stare kuhalnice, lesene palice ipd., in jih zataknemo v tla pred rastlinami.
Tak način je primeren za višje ali večje rastline, pri katerih bi bili krožnički, zataknjeni v tla, preslabo vidni.

Vir zadnjih dveh fotografij: http://rootedinthyme.blogspot.si/2013/08/garden-plates-and-simple-sweet-fridays.html

Vsi bi radi imeli vrt, preprost za vzdrževanje, ki bi ga bilo treba čim manj zalivati, ki bi nam dal obilen pridelek, po vrhu bi bil pa še trpežen.

Morag Gamble je razvil metodo priprave vrta brez prekopavanja, ki je preprosta, lahko izvedljiva, prihrani čas, obnovi prst in nam da obilo pridelka.

Njegova metoda je samo za odtenek drugačna od ostalih, a prav ta majhna razlika prinese povsem drugačen končni rezultat.

Skrivnost je v tem, kdaj uporabimo časopisni papir, ki je zapora za plevele. Časopisni papir je po Moragovi metodi zadnja plast pred zastirko, v nasprotju z navodili, po katerih ga položimo na tla pod plast komposta. Ta majhna razlika prinese veliko sprememb:

• flora in favna v prsti se lahko takoj lotita dela, saj ni prepreke med plastmi.
• plast časopisnega papirja ohrani več vlage in bolj stabilno temperaturo.
• časopisni papir prepreči rast plevela, tudi iz semen, ki smo jih prinesli s kompostom.
• izhlapevanje je manjše, zato se iz komposta izgubi manj hranilnih snovi.
• korenine rastllin lahko nemoteno prodirajo tako globoko v tla, kot želijo, ker na tleh ni položene prepreke, tako ostanejo bolje hidrirane, lažje pridejo do mineralov in imajo večjo odpornost in stabilnost.

NAVODILA 

1. Določimo prostor

• prostor za nove grede mora biti blizu kuhinje, z vsaj 6 do 8 ur sonca na dan.
• določimo meje vrta in gred in poti med njimi. Pokosimo travo in plevele in jih pustimo ležati na tleh. Listi in korenine dodajo organsko snov. Ko korenine kasneje razpadejo, pustijo prazne prostore v tleh, ki so poti za zrak in vodo.
• dobro zalijemo.

2. Odpremo in nahranimo prst

• odpremo prst s ploščatimi vilami. Vile navpično potisnemo v tla, kolikor le lahko globoko. Prsti ne obrnemo, pač pa jo samo dvignemo. Kasneje, ko bo prst bolj polna življenja, jo bo tudi čedalje lažje rahljati.
• po tleh otresemo snov z veliko dušika, npr. kurji gnoj ali sveže kuhinjske odpadke.
• zalijemo. Če le lahko, s prevrelko iz kopriv ali gabeza.

3. Pripravimo novo vrhnjo plast prsti 

• dodamo 10 – 15 cm komposta in ga zalijemo. Uporabimo lahko tudi kompostiran gnoj, domači kompost, ali kupljenega, ki smo ga pomešali s svojo prstjo (en del komposta na 3 dele zemlje).
• plast komposta prekrijemo z zeleno plastjo (najboljši je gabez, različni listi plevelov, travniške rastline …). Če imamo drobilnik, material najprej zdrobimo v drobilniku. Če je material zelo svež, počakamo nekaj tednov, preden vanj posadimo ali posejemo rastline, da jih vročina, ki nastane pri kompostiranju, ne bi poškodovala.
• vsako novo plast dobro zalijemo.

4. Dodamo zaporo za plevel

• na tla položimo vlažen časopisni papir, ki smo ga najprej namočili v samokolnici, polni vode. Plast naj bo debela 10 – 15 listov. Karton je predebel. Papir mora biti moker, ker je s suhim težje delati, pa še iz zemlje potegne vlago.
• listi naj se prekrivajo v širini cca 10 cm. Položimo jih tako, da bo voda, ki bo tekla po njih, stekla med režami v tla (torej obratno od tega, kakor so položeni strešniki).
• s papirjem obložimo tudi robove gred in poti med njimi.

5. Zastirka 

Čez papir naložimo debelo plast zastirke (15 cm) brez semen (bolje slama kot seno, če pa že seno, je pomembno, kdaj je bilo pokošeno).

6. Posadimo in zalijemo

• Zastirko odstranimo toliko, da razkrijemo papir, nato pa ga preluknjamo s sadilnim klinom. Preverimo, če je prst pod papirjem rahla.
• V luknjo dodamo za pest komposta.
• Posadimo sadiko in nežno potlačimo zemljo okoli nje.
• Z zastirko zastremo prostor okoli sadike, a tako, da se ne dotika stebla.
• Zalijemo in preverimo, če je sadika čvrsto posajena na svojem mestu.
• Ko sejemo majhna semena (npr. korenje), odpremo zastirko po liniji, razrežemo papir in ga rahlo privzdignemo. V odprtino natresemo kompost in po njem potrosimo semen. Lahko ga pomešamo s kavnim zocem. Zalijemo.

NAVODILA ZA VZDRŽEVANJE VRTA BREZ PREKOPAVANJA 

1. Zalijemo samo, ko je res treba. Vlago pod zastirko najprej preverimo z roko, ne zalivamo na pamet. Preveč zalivanja povzroči plitko rast korenin in razvajene rastline, ki jih je vedno treba zelo zalivati.
2. sadimo mešano, selišča in rožice posadimo med zelenjavo, da jih zaščitimo pred škodljivci ion boleznimi.
3. Plevele populimo, preden naredijo seme.
4. Pripravljamo domači kompost.
5. Če le lahko, v papir delamo čim manj novih lukenj, ampak poskusimo čim bolj uporabiti obstoječe.
6. Opazujemo in po svoji presoji dodajamo snovi. Naslednjo sezono lahko dodamo še eno plast komposta in zastirke, lahko malo bolj prerahljamo prst, ali dodamo še eno plast papirja.
7. Trajnice pustimo tam, kjer so, le okoli njih po potrebi dodajamo zastirko.

ZDRAVA PRST = ZDRAVE RASTLINE = ZDRAVA HRANA IN LJUDJEVir: Maleny Organic Food Cooperative News, Pomlad 2015

Prednosti permakulturne grede za paradižnike so: 

• rastline se ščitijo med sabo, manjša možnost za napad škodljivcev (bazilika in žametnica ščitita ostale)
• optimalen izkoristek prostora
• enakomeren izkoristek hranilnih snovi (buče + fižol + paradižnik)
• maksimalen možen pridelek
• greda ima zanimiv, privlačen in barvit izgled

Velikost grede: 4 m x 1,5 m (= 6 m2).

Posadimo:

• 11 paradižnikov
• 11 bazilik
• 4 gnezda fižola
• 3 žametnice
• 3 plavice
• 1 do 2 muškatni buči

Na rob grede in na prazne prostore med sadike pa lahko posejemo ali posadimo še: čili, peteršilj, solate in novozelandsko špinačo.

Dodajanje komposta

• Gredo pred sajenjem enakomerno posujemo z 20 l komposta.
• Vsaka sadika paradižnika in buč dobi ob sajenju v sadilno jamo po 400 ml komposta. Enako količino komposta dobijo tudi gnezda semen fižola (skupaj cca 7 l komposta)Zastiranje
• Gredo po sajenju zastremo s slamo.

Vsako leto se že januarja začne dilema: kdaj je pravi čas za spomladansko sejanje, vzgojo sadik, sajenje in presajanje? Ponosni vrtičkarji objavljajo fotografije skoraj profesionalnih sadik paprike že sredi februarja, pri tem pa pozabijo povedati, da njihove paprike rastejo v ogrevanem rastlinjaku  ali da so doma na Obali … Slovenija je klimatsko in geografsko zelo raznolika, zato to, kar lahko počnemo na vrtu v njenem jugo-zahodnem delu, pod Alpami ali v okolici Postojne nikakor ne pride v poštev.

Prezgodnje delo na vrtu prinese več škode kot koristi. Sadike, ki morajo na presaditev čakati (pre)dolgo, se pretegnejo in utrudijo, še preden pridejo na vrt … zastanejo v rasti, so šibkejše in zato tudi lažji plen za škodljivce in bolezni. Tudi delo z zemljo, ki še ni dovolj ogreta ali je preveč ali premalo mokra, ji samo škodi, ker uničuje njeno strukturo in življenje v njej. Prepozno sejati ali saditi pa prav tako ni dobro – lahko da rastlina ne bo imela dovolj časa, da bi dozorela in obrodila.

Da bomo lažje zdržali, da bo več uspeha in smisla pri delu na vrtu, sem pripravila nekaj navodil, s katerimi bo pomladanska setev prinesla najboljše rezultate z najmanjšim možnim vložkom dela in časa:

• Osnovni podatek, ki ga potrebujete, je povprečen datum zadnje pozebe na vaši lokaciji.
• Na osnovi tega podatka izračunate, kdaj lahko pri vas posejete/posadite/presadite rastline na vrt
  

KAKO IZPOLNIMO SVOJO PREGLEDNICODatum zadnje možne zmrzali za naše področje nam pomaga določiti datum, ko se lahko lotimo sejanja in/ali presajanja.
Tako pripravljena preglednica bo pisana na kožo vašemu vrtu, zato dilem, kdaj se lotiti dela, ne bo več.

1. Na črto “Zadnji dan zmrzali na mojem vrtu” vpišemo povprečen datum najbolj pozne zmrzali za naše področje.
2. S pomočjo koledarja določimo in v zadnji stolpec vpišemo “Datum za sajenje” (dodajamo ali odvzemamo tedne).
3. Določimo dan sejanja tako, da odštejemo čas rasti od dneva sajenja. Datum vpišemo v prvi stolpec.
4. Če imamo podatek za čas rasti, sadike vzgojimo v zavetju (rastlinjak, hiša), potem pa jih v skladu z datumom za sajenje presadimo ven.
5. Če ni podatka za čas rasti, je Datum za sajenje enak Datumu sejanja (datuma v prvem in zadnjem stolpcu sta torej enaka). Seme posejemo neposredno v vrtno zemljo.

Zadnji dan zmrzali na mojem vrtu je: __________________

Seme/Sadika	Datum sejanja	Čas rasti (v tednih)	Kdaj je varno prenesti ven (od zadnjega dne zmrzali)	Datum za sajenje
Fižol			2 tedna po
Rdeča pesa			2 ali 3 tedne pred
Brokoli		6	2 tedna pred
Brstični ohrovt		6	3 tedne pred
Zelje		6	3 tedne pred
Korenje			1-2 tedna pred
Cvetača		4-6	2 tedna pred
Ohrovt		4-6	4 tedne pred
Sladka koruza		2-4	2 tedna po
Kumara		2-4	1-2 tedna po
Jajčevec		6-9	3 tedne po
Solate			takoj, ko lahko začnemo obdelovati prst
Okra		4-6	2-4 tedne po
Čebula			2-3 tedne pred
Grah			4-6 tednov pred
Paprika		8-10	2 tedna po
Buče		3-4	2-3 tedne po
Redkvica			3-4 tedne pred
Špinača			3-6 tednov pred
Bučke		2-4	2 tedna po
Paradižnik		6-8	1 teden po
Peteršilj		8-10	2 tedna pred
Bazilika		5-7	2 tedna po
Kamilica		3-4	0-1 teden po

Če bi radi preglednico natisnili, uporabite to povezavo: Sejanje sajenje datum zmrzali preglednica

KAJ JE ŠE POMEMBNO?

Presuha ali premokra prst?

Iz globine 10-15 cm vzemite pest zemlje in jo stisne v kepo. Nato jo poskusite zdrobiti med prsti. Če se ne bo zdrobila in ima izgled testa, pomeni, da je preveč mokra. Počakajte nekaj dni in poskusite znova. Če se kruši z lahkoto, pomeni da je pripravljena za sajenje. Če prst drsi skozi prste, pomeni, da je presuha. Namočimo tla in počakamo, da se dobro odcedijo.

Dodajte organsko snov
Tlom redno dodajajte organsko snov (kompost, organska gnojila, zeleno gnojenje, itd). Organska snov izboljšuje stanje in rodovitnost tal. Tla z dobro obdelovalno kondicijo so dobro odcedna, se lahko obdelujejo, pospešujejo kaljenje semen in rast korenin. Če nimate dovolj svojega komposta, lahko v sadilne jame in jarke dodate Kompost z bioogljem za presajanje UNI. Vrtni prsti ga dodajajte v razmerju 1:3 (1 del Komposta na 3 dele vrtne prsti).