Kategorija: December

Če imate kamin ali peč na drva, lahko pozimi sami pridelate lesni pepel, ki je zelo uporaben dodatek na vrtu.

Pomembno: za vrt je uporaben le pepel iz čistega lesa, nikakor iz snovi, v katerih so lahko lepila in topila (npr. lesonit).

Pepel lahko potresemo po gredah ali ga dodamo v kompostni kup, lahko pa ga dodamo tudi urinu in tako izdelamo učinkovito domače gnojilo, ki v ničemer ne zaostaja za dragim kupljenim. S pepelom moramo ravnati kot z začimbo v kuhinji – pepel je dodatek, ne osnovno živilo. Za 100 m2 velik vrt bo dovolj 5 kg pepela.

Lesni pepel na vrtu

1. Lesni pepel vsebuje veliko kalija, ki je pomemben za odpornost rastlin proti boleznim in škodljivcem, pa tudi za kakovost cvetov in plodov. Pomanjkanje kalija pri paradižniku prepoznamo po orumenelem, nikoli dozorelem, olesenelem vrhu paradižnika, listi pa postanejo pegasti in nagubani. Veliko kalija potrebujejo križnice (zelje, cvetača, brokoli, ohrovt), gomoljnice in korenovke (krompir, korenje, gomoljasta zelena) in plodovke (paradižnik, jajčevec, paprika).
2. Pepel pomaga zaščititi rastline pred ušmi in polži, zato ga nekaj shranite v vedru za sprotno porabo med rastno sezono.
3. V tleh deluje bazično, zato lahko z njim uravnavamo pH vrednost prsti. Zelo rade ga imajo tudi vrtnice – ne le zaradi prepotrebnega kalija, pač pa tudi zaradi uši.
4. Koristil bo vsem rožnicam (cvetočim rastlinam, ki nam dajejo plodove: sadno drevje, jagodičevje in trta). Pri jagodičevju in drugih rastlinah, ki bolj ljubijo kisla tla (rododendroni, azaleje, hortenzije, rese, borovnice) moramo paziti, da z njim ne bomo dosegli ravno obratnega učinka. Te rastline namreč ne marajo bazičnih, pač pa kisla tla.
5. Preden ga dodamo (pa tudi sicer, na splošno je to dobro), je smiselno preveriti, kakšen je pH zemlje na vrtu. pH vrednost zemlje merimo z Indikatorjem pH vrednosti.

Z Epsomsko soljo, steklenimi lončki za vlaganje in čajnimi lučkami lahko pričaramo zimsko pravljico tudi kadar ni snega, temperature pa so nad lediščem.

Izdelava lončkov za svečke je zelo preprosta, vzame nam samo nekaj minut časa.

Potrebujemo:

• Epsomsko sol
• steklen lonček za vlaganje
• čajno lučko
• lepilo v stiku

Navodila:

• na krožnik stresemo kupček Epsomske soli
• lonček premažemo z lepilom. Lahko vsega, lahko samo določene predele.
• lonček pomakamo v Epsomsko sol, da se oprime z lepilom premazanih površin.
• počakamo, da se lepilo posuši.
• v lonček postavimo svečko in jo prižgemo.

Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta, decembra 2019.

Obstaja veliko načinov, kako povečati odstotek kalivosti semen, kako jih okrepiti in zaščititi pred boleznimi. Pomagamo si lahko z namakanjem v različnih čajih, v raztopini QR Zeliščnega aktivatorja ali v z vodo pomešanem Biooglju kompleks. Za sedanje zimsko obdobje je zanimiva metoda stratifikacije semen.

Stratifikacija semen je postopek, s katerim simuliramo takšne pogoje, kot jih je seme navajeno v naravnem okolju in so zanj najbolj optimalni, da uspešno skali. S stratifikacijo simuliramo hladno in vlažno zimsko obdobje, ki seme pripravi na za kaljenje ugodne spomladanske pogoje. Stratifikacijo uporabljamo za pripravo semen dreves, grmov in trajnic (jaz ga bom vsekakor za seme japonskega šipka, ki sem ga prinesla iz Rotterdama). Seme mora biti na hladnem (temperatura od 1 do 3 °C) za obdobje enega do treh mesecev.

Stratifikacija koristi predvsem trajnicam. Ugodno vpliva na kalivost ostrožnikov in vijolic, tudi v primeru, ko sadike nato gojimo v zaprtih prostorih. Odstotek kalivosti bo s stratifikacijo večji. Enako velja za seme solate, ki postane neaktivno pri visokih temperaturah, pa tudi za semena dreves, npr. za orehe in jablane. Semena dreves in grmovnic, ki prezimijo zunaj, na prostem, nujno potrebujejo neko obliko stratifikacije. Enako velja za trajna zelišča, pa tudi za mak. Zanimivo pa je, da semen rabarbare in jagod ni potrebno stratificirati, saj postopek ne poveča odstotka kalivosti njihovih semen.

Seme najlažje shranimo v hladilniku, v posodi, napolnjeni z vlažno zmesjo zemlje za sajenje. V zimskih mesecih ga lahko shranimo zunaj, spravljenega v zaprti plastični vreči ali v koritu, zaščitenem s pregrinjalom, tudi tukaj v mešanici zemlje za sajenje.

Zemlja mora biti med postopkom stratifikacije rahlo vlažna, posoda ali vrečka pa ne povsem zaprta, da se ne razvije plesen. Vsebino redno pregledujemo, da preprečimo razvoj plesni.

Uporabimo mešanico zemlje za sajenje 1:3 (npr. 1 del Komposta z bioogljem za sadike in 3 dele presejane vrtne zemlje). Korita s posejanimi semeni dobro zaščitimo pred izgubo vlage in prenizkimi temperaturami tako, da jih zavijemo v vreče in zaščitimo s koruznico, slamo ali starimi odejami. Shranimo jih zunaj, a v zavetno lego, stran od prepiha, vetra in direktnega sonca. Korita in lonce s semeni, ki jih stratificiramo, postavimo zunaj v decembru ali januarju, in jih tam pustimo vse do zgodnje pomladi. Vsake toliko preverimo, da se zemlja ni osušila – biti mora vlažna, a ne mokra.

Seme, ki ga stratificiramo zunaj, je lahek plen miši in ptičev, lahko nam zgnije ali propade zaradi plesni (daleč od oči je daleč od srca – zlahka se nam zgodi, da pozabimo nanj). S tega stališča je veliko bolj varno stratificiranje semen v hladilniku. Seme damo v zmes zemlje in komposta, v odprto ali preluknjano vrečko ali v plastično posodico, ki ni povsem tesno zaprta.

Če se nam ne da ukvarjati s tem postopkom, bo za večino semen dovolj dobro že to, da vrečko s semeni pred sejanjem za nekaj tednov shranimo v hladilniku na temperaturi od 1 do 3 °C. Izjema je seme fižola: slednje pred sejanjem shranimo v zamrzovalnik za 24 do 48 ur. Pa ne zgolj zaradi stratifikacije, pač pa tudi zato, da uničimo škodljivce, ki bi jih lahko z okuženim semenskim materialom prenesli na naš vrt.

Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta, decembra 2019.

Božična zvezda izvira iz Mehike. Cveti decembra in januarja. V nasprotju s splošnim prepričanjem, za božično zvezdo ni težko skrbeti in jo ohraniti za naslednje leto.

Poleg rdeče imamo tudi roza, oranžne, bež in bele božične zvezde. Zelo priljubljena pa ni le pri nas, tudi v tujini jo imajo radi: Italijani jo imenujejo Stella di natale, Nemci pa Weihnachtsstern.

Da nam bo še dolgo v veselje, moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil:

NAKUP
Če želimo božično zvezdo ohraniti, moramo biti pazljivi že pri nakupu. Božične zvezde lahko konec leta kupimo skoraj na vsakem koraku; trgovine in cvetličarne so jih polne. Da bi premamili kupce, jih pogosto postavijo na prostor blizu vrat. A pozor – ta lega je za božično zvezdo pogubna. Mrzel zrak, ki vsakih nekaj sekund vdre skozi vrata, poškoduje na mraz občutljivo božično zvezdo. Ne kupujmo rastlin, ki jih prodajajo v hladnih vrtnih centrih ali na tržnici na prostem. Izpostavljenost prepihu in temperature, nižje od 12°C, naredijo nepopravljivo škodo. Vaša nova božična zvezda bo kmalu po tem, ko jo boste prinesli domov, odvrgla liste.

Pri prenašanju jo dobro zavijmo v papir, doma pa jo še nekaj časa pustimo zavito v hladnejšem prostoru. Tako vsaj malo omilimo temperaturni šok, ki ga rastline doživijo pri nakupu v zimskih mesecih.

Zdravo božično zvezdo prepoznamo po nedotaknjenih in čvrstih cvetovih – to so majhni rumeni cvetki na vrhu poganjka, ki jih obdajajo obarvani ovršni listi. Izberemo rastlino, pri kateri so cvetovi še zaprti.

Pred nakupom preverimo zemljo, v kateri je posajena božična zvezda. Ne sme biti niti namočena niti popolnoma suha. Oboje lahko pomeni, da zanjo niso ustrezno skrbeli in zato ne bo zdržala dolgo časa.

ZALIVANJE
Božične zvezde ne marajo veliko vode. Koreninski sistem ne sme biti namočen, pa tudi ne presušen. Pretirano zalivanje vodi v zastajanje vode, kar povzroči gnitje korenin in uničenje rastline. Preden jo ponovno zalijemo, počakamo, da se prst nekoliko posuši. Enkrat tedensko nalijemo vodo v podstavek ali okrasni zunanji lonček. Ko si rastlina vzame toliko vode, kot je potrebuje, odvečno odlijemo. Zalivamo jo z vodo, ogreto na sobno temperaturo.

DIAGNOZA
Največ nam o stanju božične zvezde povedo njeni listi. Če začnejo rumeneti ali odpadati, jo najverjetneje ne zalivamo prav.
Težava – Vzrok
1. Listi odpadejo brez venenja  – Prenizka temperatura, temperaturni šok
2. Listi venejo in odpadajo – Prepogosto zalivanje ali suša
3. Socvetja odpadajo, listni robovi rumenijo – Suh zrak, pretoplo

PRAVILNA TEMPERATURA
Božične zvezde potrebujejo ustrezno toploto in svetlobo. Lahko jo postavimo blizu radiatorja, nikakor pa ne na prepih (torej ne blizu peči ali kamina, vrat in oken, ki jih odpiramo ali na prepišni hodnik).

Najbolje se počuti na okenski polici z veliko naravne svetlobe, pod pogojem, da ostaja okno vedno zaprto. Primerna temperatura je od 15 do 20°C.

NEGA PO BOŽIČU
Da bi jo ohranili za naslednje leto, jo aprila porežemo na višino 10 cm in postavimo v hladnejši prostor (13° C). Prst mora biti skoraj suha. Maja jo presadimo. Zemlji dodamo Kompost za presajanje UNI z bioogljem v razmerju 3:1. Čez poletje naj raste v svetlem prostoru. Začnemo jo redno zalivati. Ko se pojavijo mladi poganjki, pustimo le nekaj močnejših, ostale odstranimo. Iz potaknjencev lahko vzgojimo nove rastline. Vršičke krajšamo, da bodo rastline lepše in bolj košate.

V drugi polovici oktobra ali v začetku novembra jo začnemo siliti k cvetenju. Da bo zacvetela, potrebuje poseben ritem: 10 ur svetlobe, ki jim sledi 14 ur popolne teme. Zvečer jo pokrijemo s črno plastično vrečko, ki jo naslednje jutro odstranimo. Pokrivamo jo 8 tednov.

Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta, decembra 2019.