Kategorija: Avgust

Posted on by

Ozimna sovka: gosenice v vrtni zemlji

Moj poštar ima vrt s čudovitimi paprikami, ki pa letos ne delajo tako dobro, kot običajno. Dobil je nasvet in izdelek za pomoč proti rumenenju listov in za krepitev paprik: Epsomsko sol. Medtem ko sva klepetala o paprikah, letošnjem vremenu, delu na vrtu in podobnih temah, se je spomnil še na sadiko radiča, ki jo je oglodal neznani »nevidni« škodljivec in na nenavadno dogajanje v tleh vrta, na katerega sta naletela z ženo. Med delom na vrtu sta odkrila množico neugledno sivo rjavih gosenic – a ne na listih rastlin, pač pa v tleh, v zemlji.

Radovedna, kaj bi to lahko bilo, sva se zmenila, da mi eno »ulovi« in ob prvi priliki prinese. Dobila sem jo ob njegovem naslednjem obisku, v škatli (prazni, seveda) od sladoleda Planica.

Dobro sem si ogledala približno 4 cm dolgo gosenico in postavila diagnozo: gre za gosenico ozimne sovke, znanega škodljivca. Gosenice čez dan počivajo v zemlji, ponoči pa se sprehodijo po vrtu in malicajo liste rastlin. Tako smo vedno znova presenečeni, kdo neki nam gloda liste, ko pa ni nikogar na spregled.

Njene fotografije vam žal ne morem pokazati, sposoditi sem si jo morala z wikimedia commons. Škatlo z gosenico je namreč s pisalne mize ukradel Hugo, odprl pokrov in gosenico potem na tak ali drugačen način eliminiral. Sladoled pač diši … in Hugo, ki sva ga marca lani posvojila na Gmajnicah, ima odličen nos.

Larve ozimne sovke so rumeno rjave do sivo rjave in gole. Sprva imajo nepopolno število nog, kasneje jim zraste do pet parov. Na zadku ima po dva kaveljčka. Ob nevarnosti se zvijejo v klobčič. Vzdolž hrbta imajo tri temnejše proge, od katerih je srednja dvojna. Mlade larve so aktivne podnevi, starejše pa ponoči, ker podnevi počivajo v zemlji. Larve ozimne sovke nam lahko naredijo zelo veliko škode. Objedajo liste in koreninice sadik. Škoda na listih, ki jo povzročijo, spominja na škodo, ki nam jo naredijo polži.

Kaj lahko naredimo, če imamo v tleh obilico gosenic ozimne sovke (ali kakšne druge gosenice, ki nam objedajo rastline na vrtu):

  1. Temeljito zaščitimo vse rastline s Kaolinom. Za popust pri naročilu vpišite kodo KAOLIN-20
  2. Uporabimo homeopatski pripravek Sambucus nigra. Strupe, takšne ali drugačne, odločno odsvetujem. Tudi če odmislimo, da vrt, tretiran s strupi, tako ali drugače pojemo tudi mi sami in naši otroci, tudi če verjamemo, da je karenca dovolj, da smo varni … obstaja za popolno abstinenco strupov povsem pragmatičen razlog: narava vedno teži k ravnovesju. Če je nekoga preveč (npr. gosenic ozimne sovke) se bodo prej ali slej pojavili njeni naravni sovražniki (npr. onomopatogene ogorčice). Če pa uporabljamo strupe, z njimi zelo verjetno pobijemo vse, tudi naravne sovražnike. In ker se »sovražnik« ne da kar tako, se bo v naslednjem navalu pojavil v še večjem številu. Škodljivci so običajno hitrejši od zaščitnikov – morajo biti, saj bi sicer vedno potegnili kratko.  Namesto, da bi jo uničevali, moramo naravi pomagati, jo podpreti. S Kaolinom zaščitimo rastline, ne pa da bi ob tem kogarkoli pobili. Škodo preprečimo, saj naredimo s Kaolinom poškropljeno rastlino neužitno za njene napadalce. Tako zavremo in odbijemo napad, nato pa pustimo prosto pot, da se naravni sovražniki pomenijo sami med sabo.
Posted on by

Zakaj paradižniki nočejo začeti zoreti?

Sadike paradižnikov smo posadili, jih zalivali, negovali tako in drugače, držali pesti za čim boljše vreme in nič toče … končno dočakali cvetenje in prve plodove … potem pa se zdi, kot bi se vse skupaj ustavilo. Plodovi so lepi, se debelijo, lepo svetijo v soncu … Potrpežljivo čakamo, da se bodo začeli barvati v rumeno in nato v rdečo – paradižniki pa kot zakleto ostajajo jabolčno zeleni in nikakor nočejo dozoreti.

Kaj je šlo narobe?

Obstaja nekaj dejavnikov, ki vplivajo na zorenje paradižnikov, in večina teh ni odvisna od nas. Vendar to ne pomeni, da smo povsem nemočni – na zorenje paradižnikov lahko vplivamo s pametno izbranimi ukrepi.

Kdaj bodo dozoreli, je sicer odvisno tudi od sorte, a za večino paradižnikov velja, da plodovi dozorijo 6 do 8 tednov po cvetenju. Na zorenje vplivajo okoliščine: prevroče ali prehladno vreme zavirata zorenje. Letošnja pomlad in poletje sta polna ekstremov: najprej mrzel maj, ko paradižnikov nikakor nismo upali postaviti ven, potem pa več vročinskih šokov z zelo visokimi temperaturami. Ker se paradižniki najbolje počutijo pri temperaturah med 20 in 25 °C, je odgovor na dlani: krivo je vreme.

Rastlina, ki dozoreva, postaja čedalje bolj košata in večino svoje energije usmeri v stebla in liste, ne pa v plodove. V takem primeru je povsem na mestu obtrgavanje listov: spodnje liste, do prve etaže plodov lahko mirne duše potrgamo, prav tako skrbimo tudi za zračnost v višjih etažah. S tem bomo zmanjšali tudi možnost glivičnih bolezni paradižnikov.

Nezreli paradižniki so zeleni zaradi velike vsebnosti klorofila. Ko dosežejo določeno stopnjo v razvoju, začnejo proizvajati etilen, ki vzpodbudi njihovo zorenje. Namesto klorofila se plodovi takrat napolnijo z likopenom. Likopen paradižnike obarva rdeče. Paradižniki so lahko tudi rumeni, oranžni ali vijoličasti. Za različne barve so odgovorni različni karotenoidi: karotenoid v rdečih paradižnikih je likopen, v rumenih pa lutein.

4 razlogi za to, da paradižniki ne zorijo

1. Prevelika vročina

V hudi poletni vročini paradižniki doživljajo stres. Čeprav za svoj razvoj potrebujejo toploto, pa previsoke temperature povzročijo, da preidejo paradižniki v stanje mirovanja – kot bi postali letargični.

Pri visokih temperaturah prenehajo proizvajati likopen, torej snov, ki je odgovorna za zorenje plodov. Če so zunanje temperature dlje časa 28 in več °C, se proces zorenja upočasni ali povsem ustavi. Ko se temperature znižajo, se proces zorenja nadaljuje.

Rešitev: škropljenje s Kaolinom zaščiti rastlino pred visokimi temperaturami in tako prepreči, da bi se proces zorenja ustavil. Za popust pri naročilu vpišite kodo KAOLIN-20

2. Hladno vreme

Prav tako kot vročina, tudi nizke temperature preprečujejo zorenje. Nižanje temperature sporoča rastlinam, da se bliža konec sezone. Ne glede na to, da smo morda šele konec julija, nihče ne bo prepričal paradižnikov, da bi lahko še malo zoreli – če je pa ja prehladno.

Zgolj nekaj nenormalno hladnih dni ne bo imelo tragičnih posledic. Huje je, če hladno obdobje vztraja dlje časa in se temperatura nikakor ne dvigne nad 16 °C. Plodovi bodo nehali zoreti, rastline pa nehale rasti.

Rešitev: homeopatski pripravek Belladona dodaja toploto rastlinam.

3. Bliža se konec sezone

Oberemo vse plodove, ki so dosegli polno velikost, ne glede na to, ali so ostali zeleni ali so že vsaj delno obarvani v rumeno in rdečo, saj na rastlini ne bodo dozoreli. Pod primernimi pogoji bodo dozoreli na okenski polici. Zorenje lahko pospešimo tako, da jih spravimo v kartonasto škatlo z bananami in jabolki, ki ob zorenju oddajajo etilen.

4. Različne sorte zorijo različno hitro

Češnjevec dozori hitreje od sort paradižnika z velikimi plodovi. Obstajajo tudi posebne sorte, za katere je značilno, da dozorijo hitreje od drugih.  Ko boste naslednje leto izbirali sorte paradižnika, se spomnite na ta podatek.   

Kaj še lahko naredimo?

K zorenju plodov rastlino spodbuja tudi homeopatski pripravek Silicea C200. Rastline zalijemo samo 1 x v sezoni. Uporabimo 6 do 8 globul na 10 l vode in vsaki rastlini privoščimo po 1 l tega pripravka.  

Posted on by

Pomanjkanje kalcija povzroči gnilobo bučk in paradižnika na koncu ploda

Za rastline velja enako kot za ljudi: če ne dobimo dovolj in pravih hranil, ne moremo biti zdravi, močni in uspešni.

Rastline za svoje zdravje potrebujejo osnovna (makro) hranila: dušik, kalij in fosfor. Prav nič manj pa niso pomembna t.im. mikro (obrobna) hranila. Slednjih sicer potrebujejo manj, a enako močno, saj bodo tudi brez njih trpela pomanjkanje. Med mikro hranila sodi tudi kalcij, ki je nujen element za dober pridelek na vrtu. Brez njega bodo bučke gnile na mestu, kjer je bil cvet, paradižniki pa na muhi.

Kalcij ima na vrtu veliko pomembnih nalog:

  • vpliva na kislost tal, s tem pa na združbo mikroorganizmov, ki je v naši zemlji, in tudi neposredno na sprejem hranil v rastline. V Sloveniji je v tleh vezan v številnih kamninah, a je pogosto težko topen v vodi.
  • vpliva na rast koreninskih laskov in tudi razvoj koreninskega sistema, s tem pa poskrbi za ustrezno prehranjenost rastline.
  • izredno pomembno vlogo ima v celičnih stenah, kjer skrbi za strukturo in nepropustnost le teh. Močnejše celične stene pomenijo boljšo obrambo rastlin pred boleznimi. Tudi za škodljivce so rastline z močnejšimi celičnimi stenami manj privlačne.
  • kalcij je pomemben v procesih delitve celic in pri razvoju rastnega tkiva. Sodeluje pri izgradnji beljakovin, sladkorjev in škroba.

Enako kot pri magneziju, tudi pri kalciju velja, da plodovke prve pokažejo pomanjkanje mikro hranila v tleh. To ne pomeni, da ga drugim rastlinam ne primanjkuje – le pokažejo tega ne tako zelo očitno.

Kako se pokaže pomanjkanje kalcija

– rastni vršički postajajo svetlejši, svetle so tudi listne žile (za primerjavo: pri pomanjkanju železa ostajajo listne žile temne, pri pomanjkanju dušika pa svetlejša postane cela rastlina).

– med listnimi žilami se pojavljajo nekroze – rjave pege razpadlega tkiva.

– listni vršički so oveneli, povešeni, enako listni robovi listovk.

– na muhi (na dnu) plodov paradižnika, pa tudi ob robovih plodov paprike nastanejo nekroze (črne, rjave, sive lise).

– plodiči buč, bučk in drugih bučnic se sušijo od vrha proti peclju. Pogosto ljudje ta znamenja zamenjajo za bolezen, zato po nepotrebnem uporabljajo sredstva za varstvo rastlin, ki lahko povzročijo dodatno škodo.

Pomanjkanje kalcija se najprej pokaže na najmlajših delih rastline (v nasprotju s pomanjkanjem magnezija, ki se najprej pokaže na najstarejših listih).

Kaj preprečuje rastlini, da bi izkoristila kalcij v tleh

Pogosto je kalcija sicer v tleh povsem dovolj, a ga rastlina ne more izkoristiti. Do tega lahko pride iz več razlogov:

  • kadar imajo rastline težave s pretokom vode po rastlini. Do tega pride zaradi okrnjenega izhlapevanja, ki ga povzroči močno in dolgotrajno sončno obsevanje, visoka zračna vlaga, nepravilno namakanje ali suša;
  • kadar je v tleh preveč dušika (preobilno in prepogosto gnojenje z naravnimi ali umetnimi gnojili).

Kaj narediti

  • izmerimo in po potrebi uredimo pH vrednost zemlje
  • ne pretiravamo z dodajanjem dušika (gnojenjem)
  • skrbimo za zdravo zemljo, v kateri bodo rastline lahko razvile močan koreninski sistem: z ekološkim kompostom in dodajanjem biooglja ob setvi, sajenju, presajanju in ob morebitnih težavah
  • zalivanje z zalivalkami je nezadostno, saj več kot polovica vode ne pride do korenin. Boljše je narediti namakalni sistem ali rastline z vodo oskrbovati z olla namakalnimi bučkami.
  • Zastirke vam bodo pomagale, da bo voda po gredici enakomerneje razporejena. Zmanjšale bodo izgube vode zaradi izhlapevanja. S senčenjem zemlje bodo omogočile tudi učinkovitejše delovanje korenin. Korenine namreč – v nasprotju z nadzemnimi deli – ne marajo vročine.
  • rastline s kalcijem oskrbimo s homeopatskim pripravkom Calcarea carbonica D6 ali C30.
  • rastline škropimo z razredčeno sirotko (1:1) ali z vodo, v kateri smo namočili jajčne lupine ali koprive (24 ur).
Posted on by

Primer iz prakse: paradižnik, ki gnije na muhi in ne zori

Situacija:

  • vročinski valovi
  • rastlina, ki trpi zaradi pomanjkanja kalcija

Posledice:

  • paradižnik ne zori
  • paradižnikovi plodovi gnijejo na muhi

Rešitev:

  • tla okoli paradižnikov zastremo z zastirko. Pazimo, da se zastirka ne dotika stebel paradižnika. Zastirka prepreči pregrevanje korenin, zmanjša hujše nihanje vlage v tleh ter tla dlje časa ohranja vlažna.
  • rastline 1 x zalijemo s homeopatskim pripravkom Silicea C200, ki krepi rastlinsko tkivo in pospešuje zorenje plodov.
  • paradižnike poškropimo z vodo, v kateri so se 24 ur namakale koprive (pripravek vsebuje Ca). V vodo primešamo še Kaolin in tako rastlino, ki smo jo poškropili, zaščitimo še pred vročino.

Kako pripravimo koprivni pripravek z dodatkom Kaolina:

V vedro naložimo sveže nabrane koprive in jih zalijemo z 10 l vode. Po 24 urah tekočino precedimo in vanjo stresemo 100 g Kaolina. S tako pripravljenim pripravkom poškropimo paradižnike. Paradižnike škropimo zgodaj zjutraj, da se lahko posušijo, preden jih dosežejo močnejši sončni žarki.

Cilj:

S škropljenjem odpravljamo akutno stanje zaradi pomanjkanja kalcija in previsokih temperatur. Načeloma se sicer škropljenju paradižnika izogibamo, v akutnem primeru velja izjema.

Za dolgoročen učinek paradižnike zalijemo še s homeopatskim pripravkom Calcarea carbonica D6. Rastline zalijemo 1 do 2 x tedensko, dokler se stanje ne popravi.

Postopek velja tudi za vse druge rastline, ki trpijo zaradi pomanjkanja kalcija v vročih poletnih obdobjih.

Posted on by

Razseljeni vrt (ali: Vrt po meri rastlin)

Ko gre za rastline, je pomembno, da poznamo in upoštevamo njihove potrebe. Te so lahko splošno znane in zlahka prepoznavne (npr. potrebe po svetlobi, toploti, vlagi – tabele potreb rastlin najdete v vsakem vrtnarskem priročniku), pa tudi manj očitne, na prvi pogled nevidne. Ko slednje razumemo, se nam zdijo povsem logične, dokler pa zanje ne vemo, se nam zdi, da se rastline obnašajo zelo nenavadno.

Od tega, kako zelo dobro se bo rastlina počutila, je odvisna njena uspešnost.  Če njenih potreb ne poznamo ali jih celo zavestno ne upoštevamo, lahko pomembno zmanjšamo uspešnost rastlin in s tem, kadar gre za zelenjavo, sadje in žita, tudi pridelek.

Eno takšnih učnih lekcij mi je pred leti dala buča, ki je rasla na robu vrta. Ker nisem želela, da bi plezala čez pot in se nato spustila po pobočju proti jugu (tam bi mi bila napoti in ni se mi dalo plezati po bučke po klancu navzdol in navzgor), sem jo vztrajno prekladala proti zahodu in vedno znova poskušala usmeriti nazaj na ravnino vrta in v območje grede. Tako sva se nekaj časa šli: jaz sem jo preložila nazaj, ona pa je ob prvi priliki poskušala spet splezati po svoje. Ker nobena od naju ni hotela popustiti, sva bili zaradi najinega pričkanja na koncu obe na slabšem: ker je morala veliko svoje energije porabiti za preusmerjanje rasti, ji je je zmanjkalo za to, da bi imela kaj dosti plodov. 

Iz najinega prepira sem se naučila nekaj pomembnega: prepirati se z rastlinami je nesmiselno početje. Nemogoče je, da bodo zelo uspešne, kadar za to nimajo najboljših možnih  pogojev. Mislim, da se o tem vsi brez izjeme strinjamo.

Če pogledamo, kakšni so običajno naši vrtovi, pa opazimo, da zgoraj opisane logike v praksi ne upoštevamo. Za zelenjavni  vrt običajno določimo enoten del parcele nekje ob hiši in pričakujemo, da se bodo vse rastline, ki jih bomo tam gojili, počutile odlično. Kar seveda ne more povsem držati, saj imajo rastline, ki jih gojimo za prehrano, zelo različne potrebe. Pomislite samo na primerjavo med špinačo (ki ne prenese poletne vročine) in paradižnikom (ki, kot vse plodovke, močno potrebuje toploto).

Morda pa ideja enega enotnega vrta ni edina možna rešitev. Zakaj le bi morale vsa zelenjava rasti samo na enem koščku zemlje? Zakaj ne raje tam, kjer je zanjo najbolj ugodno?

V praksi sem “razseljeni vrt” preizkusila v zadnjih dveh letih in mislim, da ga bom kar obdržala. Z njim ni nič več, kvečjemu manj dela, saj so rastline bolj uspešne, zato manj bolne in tudi škodljivcev je manj. Tudi njihova lepota (tako je, tudi rastline, ki jih imamo “samo” za zelenjavo, so zelo lepe) pride veliko bolj do izraza. Ste že kdaj res dobro pogledali, kako čudovite cvetove ima buča, kako lepi so drobni živobarvni cvetki laškega fižola ali kako različni so odtenki zelene pri listnati zelenjavi?

Razseljeni vrt sem oblikovala takole:

– ob južni steni hiše smo postavili tri visoke grede za paradižnik, paprike, vzgojo sadik (vzgojila sem množico krasnih kolerabic), nekaj solate in zelje. Na osnovi dobrih izkušenj bosta naslednje leto tam postavljeni še dve. Južna stena hiše je prostor v zavetju, zid hiše se čez dan dodobra segreje in toploto oddaja tudi ponoči, kar predstavlja na 600 m n.m.v. in v objemu gozda pomemben dodatek k ugodnim pogojem za rast paradižnikov. Slabost teh visokih gred je edino ta, da stojijo pod balkonom in jih dež težje doseže, zato je treba skrbeti za zadostno zalivanje;

– hokaido buče rastejo v betonskih koritih ob zahodni steni hiše, pri izhodu iz pralnice, skupaj z ognjičem, okrasnim makom in kapucinkami. Idealno lokacijo zanje sem odkrila po naključju, ko sem sredi zime v korito odložila nagnito hokaidko, spomladi pa v njem našla množico sadik;

– fižol preklar se vzpenja po preklah, postavljenih v obliko vigvama na zahodu parcele, ob robu sadovnjaka. Lani je bil vigvam en, letos so že trije. Travniška zemlja je za fižol, ki, kot gotovo veste, ne mara pognojene zemlje, dovolj močna. Obogatila sem jo zgolj z obogatenim bioogljem (ki že vsebuje mikroorganizme in hranila), ki sem ga nasula v sadilne jame in jarke. Zahodna lega fižolu zelo odgovarja. Lani je bil pridelek velik. Upam, da bo letos enako;

– na vzhodu parcele je še vedno prvotni zelenjavni vrt, a nič več “na tleh”. Plast rodovitne zemlje je tu namreč zelo tanka in leži na laporni osnovi, zato se vsa dodana hranila zelo hitro izgubijo. Zdi se, kot bi jih tla sproti pojedla. Pogoje za rastline sem močno izboljšala s postavitvijo nekaj visokih gred in ene velike dvignjene grede. Tu raste solata (za vsakdanjo rabo jo obtrgujemo, zato je približno 10 sadik različnih sort solate povsem dovolj), por, grah, korenček in rdeča pesa, brokoli, ohrovt, nizek fižol, pa še nekaj paprike, kumar, paradižnika in različnih buč. V primerjavi s tistimi, ki rastejo v visokih gredah ob južni steni hiše, so plodovke tu skromnejše, manj košate, a kljub temu lepo uspevajo.

– na severnem robu parcele, pod veliko divjo češnjo, smo postavili delno odprt okvir iz palet, ki služi kot kompostnik za nakošene koprive, gabez, različne cvetlice, plevele in travo z vse parcele. V prijetni senci pod drevesom se rastlinski material počasi spreminja v kompost, s katerim bom pozno jeseni ali zgodaj spomladi dopolnila visoke grede. Kompostnik za kuhinjske odpadke, ki jih mešam z odpadnim rastlinskim materialom z vrta in listovko iz gozda, stoji ob nadstrešku na vhodu na vrt. Pokrit je s kosom kartona, ker se v vlažni temi material veliko hitreje predeluje v kompost;

– osamljeni paradižnik raste skupaj z odcvetelimi milijon zvončki v okrasnem loncu ob vhodu v vetrolov, na severo-vzhodni točki hiše. Zasejal se je sam, ne vem sicer, kako, a mu lega zelo odgovarja in že lepo cveti. Pomaga mi testirati prostor – če bo uspešen, bo tukaj naslednje leto še kdo :).

Naslednjič: Kako določimo idealen prostor za rastlino?


Članek je bil objavljen v spletnih Novicah iz Gajinega vrta, ki izidejo en- do dvakrat mesečno.
Če bi radi pregledali še druge članke ali/in se naročili na Novice, kliknite TUKAJ.

Posted on by

Glivične bolezni letošnjega poletja

Vroče, vlažno, hladno, mokro … Čez pokrajino se vleče megla, iz katere rosi; ko se nebo zjasni in pokaže sonce, tla obsijejo močni poletni sončni žarki. Nič čudnega ni, da je letošnje poletje polno glivičnih bolezni, oslabljenih rastlin pa se z veseljem lotijo še škodljivci.

Osnova vsega so tla, in vse napake, ki smo jih naredili v zvezi z njimi, se sedaj pokažejo še močneje. Bolne rastline nas opozarjajo, da ne smemo pozabiti na dohranjevanje tal, vendar ne spet z živalskim gnojem, pač pa z nevtralnim Bioogljem – aktivatorjem zemlje, ki povrne zemljo nahrani in hkrati nevtralizira kislo okolje, ki ustreza glivicam in plesnim. Na ta način najlažje in najhitreje okrepimo rastline, ki že ali pa šele bodo rasle pri nas.

Če pa je bolezen že tu in še ni čas, da bi pobrali pridelek, se lotimo zdravljenja rastlin:

FIŽOLOVA RJA

Za fižolovo rjo uporabimo homeopatski pripravek Aconitum (poglejte TUKAJ).

PEPELASTA PLESEN NA BUČKAH

“Sedanje vremenske razmere so ugodne za razvoj in širjenje pepelovk na raznih vrstah buč, bučk in kumar. Bela do sivkasta prevleka, ki se pojavi na zgornji strani listov, lahko v ugodnih razmerah preraste celo listno površino in povzroči predčasno sušenje in propadanje listov.”

Za varstvo buč, bučk, kumar, dinj in lubenic uporabite Cuprum metallicum, Natrium sulphuricum, Silicea,  Sulphur, Thuja.

KUMARNA PLESEN

»Vremenske razmere so v zadnjih dneh, ko so padavine pogostejše in temperature nekoliko nižje, ugodne za razvoj in širjenje kumarne plesni na kumarah in drugih vrstah iz skupine bučnic. Znamenja bolezni smo že opazili na kumarah na prostem.«

Proti kumarni plesni na kumarah in bučkah uporabite Cuprum metallicum, Natrium sulphuricum, Silicea,  Sulphur, Thuja.

BOLEZNI VINSKE TRTE

“Razmere za okužbe s peronosporo vinske trte so še vedno ugodne, zato vinogradnikom svetujemo nadaljevanje preventivnega varstva.
Nevarnost za pojav oidija vinske trte je velika, zato vinogradnikom svetujemo pozornost pri izvajanju preventivnih ukrepov in doslednem izvajanju opravil. V fazi dotikanja jagod, je čas, da grozde zavarujete pred okužbo s sivo grozdno plesnijo – botritisom. Pomembno je, da škropljenje opravite preden se jagode v grozdih strnejo.”

Za varstvo pred peronosporo vinske trte uporabite Cuprum metallicum, Belladonna, Thuja, Fcomp viticulture.

Za varstvo pred oidijem vinske trte Cuprum metallicum, Thuja, Fcomp viticulture.

Za varstvo pred botrytisom uporabite Fcom viticulture.


 BOLEZNI PARADIŽNIKOV

Paradižnikova plesen in črna listna pegavost

“Pridelovalce paradižnika na prostem opozarjamo, da so sedanje vremenske razmere s pogostejšimi padavinami ugodne za razvoj in širjenje krompirjeve (paradižnikove) plesni. Priporočamo, da mlade rastline zavarujete, saj je v nasprotnem primeru tveganje za okužbe zelo veliko. Poskrbite tudi, da bodo nasadi paradižnika čim bolj zračni in redno odstranjujte zalistnike.  Razmere so ugodne tudi za razvoj črne listne pegavosti na paradižniku. Priporočamo pregledovanje rastlin.”

Proti paradižnikovi plesni uporabite Natrium sulphuricum in Carbo vegetabilis.

Proti črni listni pegavosti enako + Belladonna (za dvig toplote).

ČEBULNA PLESEN

“Sedanje vremenske razmere so ugodne tudi za širjenje čebulne plesni. Pridelovalcem čebule priporočamo pregledovanje nasadov.”

Proti čebulni pepelasti plesni lahko uporabite Nux vomica, Sulphur.

Še nekaj pojasnil

Vsem rastlinam brez izjeme, še posebej pa tistim, ki so obolele ali so jih napadli škodljivci, privoščimo eno dozo Silicee C200. Ta homeopatski pripravek krepi in pospešuje rast rastlinskega tkiva, ki ga obolele ali napadene rastline še kako potrebujejo.

V nasvetih je vedno naštetih več pripravkov. To ne pomeni, da morate uporabite vse. Uporabite enega, in šele če niste zadovoljni z uspehom, uporabite naslednjega. Večina pripravkov ima potenco C30, nekateri, npr. Silicea, pa C200.

Za škrlup, jabolčnega zavijača, različne gosenice, stenice itd. je odličen zaščitnik Kaolin, bela kitajska glina. Zelo priporočam kombinacijo s homeopatijo: homeopatski pripravek rastlino okrepi in zaščiti od znotraj, kaolin pa od zunaj. Poleg tega kaolin krepi celične stene rastlin, kar je tudi zelo dobrodošlo, ki  ker je kot vsi minerali bazičen, pomagač usvarjati okolje, ki glivam ne ustreza, zato pa tudi glivičnih boleznim ne.

Prepričana sem, da bi lahko s kombinacijo homeopatskih remedij in kaolina krepko zmanjšali ali celo povsem nehali uporabljati fito farmacevtske izdelke. 

Članek je bil objavljen v spletnih Novicah iz Gajinega vrta, ki izidejo en- do dvakrat mesečno.
Če bi radi pregledali še druge članke ali/in se naročili na Novice, kliknite TUKAJ.

Posted on by

Kaolin – in bolšica ni napadla sadnega drevja!

Kaolin, bela kitajska glina, je bil nekoč zelo priljubljen in znan zaščitnik in pomočnik v pridelavi zelenjave, sadja in grozdja, a so ga sčasoma izpodrinile kemikalije iz fitofarmacije. Odkar bolje poznamo slabosti fitofarmacevtskih izdelkov, ki pogosto ne le da ne morejo pomagati, pač pa celo škodijo, se kaolin vrača v svojo staro slavo.

Na Floridi so pridelovalci začeli uporabljati kaolin predvsem zato, ker so opazili, da azijska citrusova bolšica tistih plodov, ki so bili zaščitenih s kaolinom, ni opazila, pač pa je odletela mimo njih. Zaradi tega, iz Azije uvoženega škodljivca, ki se je v ZDA prvič pojavil leta 1998, je bila škoda v nasadih citrusov ogromna. Škodljivec povzroči sušenje mladih poganjkov in zvijanje listov, še huje pa je, da drevesa okuži z bakterijo, ki povzroča Huanglongbing bolezen citrusov (zelenenje citrusov), za katero doslej ni bilo znane rešitve in je za citruse pogubna.

Kaolin skrije drevo oziroma njegove plodove pred škodljivci. Škodljivec je zaradi bele prevleke na njih zmeden in jih ne prepozna kot svoj plen. Bolšice “lovijo” svoj plen s pomočjo vizualnih čutil (vir: Michael Rogers, direktor v Citrus Research and Education Center v Lake Alfred, ki je del University of Florida Institute of Food and Agricultural Sciences (UF/IFAS).

Kaolin je zelo drobno mlet, zato se v vodi takoj razprši in ga lahko uporabljamo v vseh škropilnicah brez bojazni, da bo zamašil šobe. Ko voda izhlapi, ostane na rastlini tanka bela plast kaolina.

Kaolin je veliko cenejši od fitofarmacevtskih pripravkov. Ne gre le za njegovo ceno, pomembni so tudi stranski učinki uporabe fitofarmacevtskih pripravkov, ki škodljivo vplivajo na okolje. To je dodatna cena, ki jo plačujemo ob uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Pesticidi, s katerimi denimo zatirajo ose v nasadih sadnih dreves, poškodujejo ali pobijejo tudi koristne žuželke, zaradi tega pa je napad škodljivcev kasneje še večji.

Kaolin je nevtralen, nestrupen in neškodljiv, zato je njegova uporaba povsem varna in dovoljena v ekološki pridelavi. Že sedaj poznamo precejšnje število njegovih pozitivnih učinkov in prednosti, vedno znova pa odkrivamo nove. Npr. tega, da škodljivci s kaolinom prevlečenih rastlin in plodov ne prepoznajo kot svojo hrano ali primerno mesto za odlaganje jajčec in jih zato ne poškodujejo. S Kaolinom lahko zaščitimo debla mladih dreves pred pomladanskim pokanjem, preprečimo prezgodnje pomladno odganjanje in posledično pozebo, zaščitimo jesenske plodove pred osami, sršeni in ptiči, izboljšamo okus sadja in grozdja, učinkovito zaščitimo oljke pred napadi oljčne muhe …

Priporočilo: naročite Kaolin sedaj, da ga boste imeli že v letošnji jeseni in prihodnji pomladi pri roki! Pomembno je, da ne boste zamudili nujno potrebnih ukrepov za zaščito pred škodljivci in glivičnimi boleznimi (primer: Kaolin med ostalim uspešno pomaga pri jabolčnem zavijaču in škrlupu). O tem, kako in za kaj ga lahko uporabimo, preberite s klikom na eno od spodnjih povezav:

Članek je bil objavljen v spletnih Novicah iz Gajinega vrta, ki izidejo en- do dvakrat mesečno.
Če bi radi pregledali še druge članke ali/in se naročili na Novice, kliknite TUKAJ.