Kategorija: Avgust

Zavedati se moramo, da so poplavne vode na naše vrtove lahko prinesle snovi, ki so nevarne in škodljive za naše zdravje. Tudi na videz povsem čista voda lahko vsebuje nevarne snovi, ki onesnažijo naše pridelke in zemljo, v kateri rastejo. Če nečesa ne vidimo s prostim očesom, še ne pomeni, da ne obstaja. 

Poplavna voda je s sabo lahko prinesla fekalije, ki vrtove, njive, pašnike in travnike obremenijo s koliformnimi mikroorganizmi, prav tako pa tudi različne kemikalije, pesticide in naftne derivate, ker je v času poplav prišlo do njihovega izlitja.

Na onesnaženih območjih lahko poplavne vode povzročijo onesnaženje s težkimi kovinami (predvsem živo srebro, svinec, arzen, kadmij), mineralnimi olji in raznimi kemikalijami kot so dioksini, poliklorirani bifenili itd.

Na srečo lahko glede na količino padavin poplavne vode največkrat smatramo kot padavinske. Ob upoštevanju faktorja razredčitve v večini primerov naj ne bi bilo težav s koliformnimi bakterijami na vrtovih, njivah, pašnikih in travnikih. Izjeme so tiste površine, ki so prekrite z blati.

Blato zemeljskega izvora je vir okužbe z listerijo, kar je še posebej nevarno za otroke, nosečnice in starostnike, fekalno blato pa je vir okužbe s fekalnimi mikroorganizmi.

KGZS je na svoji spletni strani objavila tehnološka navodila za kmetovalce na poplavljenih področjih. V celoti jih lahko preberete tukaj: https://www.kgzs.si/uploads/dokumenti/strokovna_gradiva/tehnoloska_navodila_za_kmetovalce_na_poplavljenih_obmocjih_-_poplave_2023_11.08.23.pdf

Po poplavi nas mika, da bi se čim prej lotili urejanja poplavljenih vrtov. Vendar je pomembno, da z deli še nekaj časa počakamo, da ne bi povzročili še več škode, kot je že tako je.

Pomembno: ne hodite po travi in zemlji

Počakajte, da se vrt posuši. Hoja ali vožnja po mokri zemlji bo vse skupaj samo še poslabšala, saj uniči strukturo tal. Hodimo lahko samo po poteh. Če že moramo stopiti na gredo, najprej položimo na tla  desko ali stopne kamne. Okoli najbolj dragocenih rastlin lahko skopljemo jarek, s pomočjo katerega se bo zemlja, v kateri rastejo, hitreje znebila odvečne vode.

Čas za pospravljanje

Ko se poplavne vode umaknejo, se lotimo pospravljanja in čiščenja. Obujemo primerno obutev (škornje) in se pred nevarnimi snovmi zaščitimo z rokavicami in ustrezno obleko.

Najprej zberemo in odstranimo naplavine. S površine vrta in trate odstranimo mulj, ki ga je nanesla poplava. Trde površine speremo, da odstranimo obremenilne snovi. Speremo tudi liste rastlin (trajnic).

Kontaminirane pridelke sadja in zelenjave odstranimo z vrta. Zelišč z zeliščne grede ne nabiramo. Če že, jih uporabimo samo za kuhanje, nikakor ne uporabljamo neprekuhanih zelišč. Najbolje pa je, če z nabiranjem počakamo do naslednjega leta. (glej še članek Ali lahko uporabimo zelenjavo s poplavljenega vrta?)

Trato prezračimo s pomočjo vil; na ta način povečamo tudi drenažo. Vile zapičimo v tla na enakomernih razdaljah tako, da za sabo puščajo globoke vidne sledove. V luknje lahko nasipamo kremenčev pesek, da izboljšamo drenažo.

Grede prekrijemo s plastjo predelanega komposta, da pospešimo njihovo obnavljanje. To je še posebej pomembno, če so bila tla poplavljena dlje časa.

Posejemo lahko rastline za zeleno gnojenje. Zimski mraz jih bo polegel, zemljo bodo zaščitile kot zastirka in jo nahranile. Več o zelenem gnojenju lahko preberete tukaj: Zeleno gnojenje.

Razmislimo tudi, kako bi lahko v bodoče zaščitili vrt pred sušo, vročino, neurji, točo in poplavami. Preventiva je vedno veliko cenejša, boljša in učinkovitejša od kurative.

Mulčenje = dodajanje kisika

Uporaba zastirke na poplavljenih vrtovih pomaga revitalizirati vrtno zemljo.

Poplave zmanjšajo razpoložljiv kisik v zemlji. Vplivajo tudi na splošno stabilnost tal in na način, kako se delci zemlje povezujejo med seboj. Proces obnove tal po poplavi dejansko pomeni proces ponovne oživitve tal. Ravnovesje med mikroorganizmi v tleh je po poplavi močno načeto, nujni so ustrezni ukrepi. Najprej poskrbimo, da se zemlja čim hitreje osuši. Najbolje je, če voda odteče sama. Proces lahko pospešimo tako, da izkopljemo jarke. Po zemlji hodimo kolikor malo je mogoče, prav tako po njej ne vozimo s samokolnico ali z različnimi stroji. Hoja in vožnja zemljo še bolj zbijejo in poškodujejo.

Dodajanje hranil

Poplava odplakne hranilne snovi iz zemlje. Dodajanje komposta, predelanega gnoja, obogatenega in aktiviranega biooglja (Biooglje-aktivator zemlje) in zastirke so najboljši načini, da zemlji povrnemo izgubljena hranila in ravnovesje. Umetna gnojila so neprimeren dodatek, zato jih ne uporabljamo. Ko se zemlja začne sušiti, izmerite njeno pH vrednost. Poplavljena zemlja pogosto postane bolj kisla; njen pH lahko uravnovesimo z dodajanjem dolomitnega apna. Ne hitite z obdelovanjem namočene zemlje, ker boste s tem še bolj poškodovali njeno strukturo. Stanje preverite tako, da z lopato naredite jamo v zemljo. Če se bo na dnu jame nabrala voda, boste morali z delom na zemlji še počakati.

Rastlinske bolezni po poplavi

Bodite pripravljeni na večji obseg pojavov bolezni in napadov škodljivcev, ker so rastline zaradi dogodka oslabljene in zato lažji plen zanje. Glivične bolezni in gniloba korenin so značilen pojav po poplavah in močnem deževnem obdobju. Rastlinam lahko pomagate s homeopatskimi pripravki za rastline.

Ne hitite preveč s ponovno zasaditvijo vrta, ko se poplavne vode umaknejo. Dodajanje komposta, predelanega gnoja in zastirke je priporočljivo, vendar bo zemlja potrebovala nekaj časa, da bo te snovi koristno porabila v procesu regeneracije.

Tudi poškodovanih dreves in grmovnic ne obrezujte takoj, ko se vode umaknejo. Seveda je nujno, da takoj odstranimo polomljene in očitno odmrle dele rastlin, z vsem ostalim obrezovanjem pa počakamo, da si rastline po stresu zaradi hude preizkušnje lahko opomorejo.

Priporočljivi izdelki:

Homeopatski pripravek, ki pomaga okrevati zaradi poplave ali prevelike namočenosti oslabljenim rastlinam: Dulcamara

Homeopatska pripravka za polomljene, poškodovane rastline: Arnica in Calendula

Oživi, nahrani in pomaga pri odstranjevanju toksinov iz zemlje: Biooglje – aktivator zemlje

Ekološki kompost za obnavljanje zemlje in za zastiranje: Eko kompost Sonnenerde

Poplavljena in namočena zemlja vsebuje le malo kisika, zaradi česar so onemogočeni in zaustavljeni skoraj vsi običajni procesi, ki potekajo v rastlini.

Rastline, ki so bile poplavljene ali je zemlja, v kateri rastejo, preveč namočena, delujejo uvelo; njihov videz pa ni posledica pomanjkanja vode, pač pa dejstvo, da zaradi pomanjkanja kisika procesi v njih ne potekajo, kot bi morali – in tako rastline ne morejo izkoristiti vode, v kateri sicer dobesedno skoraj plavajo.

Rastline na poplavljenem vrtu utonejo. Voda zalije prazne prostorčke v zemlji, ki so napolnjeni z zrakom. Zaradi pomanjkanja zraka pri koreninah listi porumenijo, korenine zgnijejo in rastlina propade.

Odgovor na zgornje vprašanje ni enak za vse vrtove, ki so utrpeli škodo zaradi poplav. Stanje presodimo za vsak vrt, za vsak posevek posebej.

Pomembno je, da se zavedamo, da so na vrtovih, kjer je voda preplavila posevke, rastline najverjetneje neprimerne za uživanje.

Samo v primeru, če vemo, da:

• poplavna voda ni vsebovala škodljivih snovi (fekalije, naftni derivati, pesticidi, kemikalije ipd.)
• in da bodo vrtnine dosegle tehnološko zrelost šele čez nekaj časa (po nekaj tednih ali več),

vrtnin ne podorjemo in jih oskrbujemo do tehnološke zrelosti. Ta navodila veljajo npr. za prezimni por, poznojesenski radič in endivijo ter različne razne kapusnice. Ko se bodo vode umaknile in se bodo tla nekoliko že osušila, vrtnine okopljemo, da razrahljamo po poplavi zbita tla in omogočimo, da zrak lahko pride do koreninskega sistema rastline.

Pomembno: z deli na vrtu začnemo šele, ko voda odteče in se zemlja osuši (ni več blatna), saj bi sicer še bolj porušili strukturo tal.

Kako oskrbimo posamezne skupine vrtnin:

1. Solate in špinače

Poplavljene solate in špinače, ki imajo uničene liste, če je med listi je blato, če imajo vonj po fekalijah, olju, raznih kemikalijah ipd., so popolnoma neprimerne za uživanje. Na površinah, zasajenih s temi rastlinami, je potrebno počakati, da se površine osušijo, nato pa rastlinske ostanke odstraniti. Rastline radiča in endivije, ki imajo do polne zrelosti še vsaj en mesec, pustimo na njivah, da jih izpere dež.

2. Kapusnice (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli)

Blato, mulj in pesek se zarinejo zelo globoko v notranjost zeljnatih glav, zato čiščenje in pranje poplavljenih kapusnic ne pomaga. Poplavljene kapusnice so močno dovzetne za gnitje. Zelja, ki ga je poplavilo, ne moremo uporabiti za kisanje. Skoraj zagotovo potek kisanja (mlečno kislinskega vrenja) ne bo potekal pravilno, kisana zelenjava bo najverjetneje imela neprijeten priokus in neznačilen vonj. Kapusnice zmeljemo ali zdrobimo in vdelamo v tla. Če so bile kapusnice samo nekoliko poplavljene, počakamo, da se tla osušijo, nakar jih lahko poberemo. Dobro jih osušimo, da preprečimo gnitje. Pred uporabo pridelek temeljito očistimo in odstranimo liste, na katerih so ostanki zemlje in blata. Če so listne rozete kapusnic še v fazah formiranja in zapiranja glav napolnjene z muljem, je pred pobiranjem pridelka potrebno ponovno oceniti primernost le tega za trg in za predelavo. V primeru, da zeljne glave še niso dozorele in je do polne zrelosti in spravila tehnološko zrelih glav še vsaj en mesec, jih pustimo na njivi. Počakamo, da se njive osušijo in zrele rastline čim prej populimo. Preden jih skladiščimo, jih dobro osušimo in preberemo, ker bodo imele letos slabšo skladiščno obstojnost. Skladiščimo le zdrave pridelke.

3. Plodovke (paradižnik, paprika, jajčevci)

V nasadih plodovk moramo izločiti vse plodove, ki so prišli v stik s poplavno vodo. Ko se tla primerno osušijo (po mokrih in blatnih tleh ne hodimo!), plodove oberemo in uničimo. Pri plodovkah zaradi že tako ozkih kolobarjev ne priporočamo vkopavanja rastlinskih ostankov v tla.

4. Stročnice (fižol, grah)

Zrele stroke čim prej poberemo in posušimo. Zrna fižola v nedozorelih strokih fižola oluščimo. Zrna porabimo sveža, če so primerno dozorela, pa jih lahko tudi posušimo. Posušen fižol shranimo v zamrzovalniku in s tem preprečimo kaljenje ter razvoj plesni in škodljivcev.

5. Čebulnice

Ko se tla ustrezno osušijo, čebulo in česen izkopljemo in čim bolje osušimo. Najbolje je, če čebulnice spletemo v kite, ki jih obesimo na suho podstrešje. Čebulnic nikoli ne skladiščimo v vlažnih kleteh. Pridelek redno pregledujemo, saj obstaja večja možnost pojava skladiščnih bolezni. Pridelek čebule ali česna, ki je bil poplavljen v skladiščih, še enkrat dobro posušimo. Poplavljen por pa lahko ostane na gredah oziroma njivi.

6. Šparglji

V nasadih šparglja ni prišlo do večjih vidnih škod, če se voda na posevkih ni zadrževala več kot 48 ur. Pri šparglju škoda ne bo takoj vidna, vendar špargljev podzemni del zelo slabo prenaša velike količine vode in se bo verjetno škoda pokazala šele naslednjo pomlad. Priporočamo rahljanje zemlje ob šparglju – seveda, ko bodo tla dovolj odcejena, in pomladansko zgodno gnojenje, ko bodo temperature za to primerne. V primeru prehitrega odmiranja vej svetujejo, da se le-te odstranijo takoj, ko se pojavi rumenenje listov.

Vir: https://www.cerkno.si/wp-content/uploads/2023/07/novice-2023-tehnoloska-navodila-za-kmetovalce-na-poplavljenih-obmocjih.pdf?fbclid=IwAR1hWRE8HWT8Sv2mXOfGu4BYzMGwgbx1dW10gqFUDEZoxq7uG08GSCWjnl0

Preventiva je ključna. Če je vaš vrt na poplavnem področju, je najboljša pot, ki jo lahko izberete, skrb za vrtno zemljo.

V zemljo vkopljite veliko zrelega in kakovostnega rastlinskega ali živalskega komposta. Zemlja, v kateri je veliko organskih snovi, lažje regulira presežno vodo, jo lažje zadrži (v obdobju suše) in se tudi hitreje osuši (v obdobju presežnih vod).

Drenaža

Vrt uredite tako, da bo na njem čim manj področij, na katerih bi se lahko voda zadrževala, pa tudi tistih, ki vode ne morejo vsrkati (beton in asfalt). Poskrbite, da bo lahko voda z vrta čim hitreje odtekla. Izkopljite jarke. Na delu, kjer voda najraje zastane, lahko izkopljete ribnik. Vkopljite namakalne cevi, ki bodo v primeru presežne vode služile za drenažo. 

Če je vaš vrt pogosto poplavljen ali preveč namočen, razmislite, če ga ne bi vsaj delno preselili v visoke grede. Rastline so v visokih gredah posajene nad poplavnim področjem. Članek o različnih vrstah visokih gred lahko preberete TUKAJ.

Premišljena zasaditev

Korenine rahljajo in razbijajo zbitost zemlje, izboljšujejo njeno strukturo in omogočijo, da se zemlja hitreje znebi presežne vode. Še posebej uspešne pri tem so korenine dreves, zato je zasajanje dreves eden od najučinkovitejših načinov, da zmanjšamo možnost nastanka škode zaradi poplav. Posadite drevesa in grmovnice. Del vrta, na katerem je zemlja praviloma bolj namočena in se težje osuši, zasadite z rastlinami, ki jim takšno okolje ustreza, npr. vrbe, perunike in vijolice. 

Spremljajte vremensko napoved in opozorila

To pravilo ne velja samo za močno deževje, neurja in poplave, pač pa za vse dogodke, ki lahko povzročijo stres in poškodbe našim rastlinam.

Najbolj dragocene in občutljive rastline ovijte z zaščito, npr. z zimsko kopreno. Skopljite jarke za drenažo okoli večjih dreves in gred.

Preverite, če so električne naprave in stroji izklopljeni in spravljeni na mesta, kjer jih voda ne bo mogla doseči. Enako velja tudi za druge stroje in naprave. Na varno spravite tudi pločevinke z barvo, plastenke in kantice z oljem in nafto oziroma s katerokoli snovjo, ki bi lahko onesnažila okolico, če bi se prevrnila in razlila.

Poplavne vode lahko vsebujejo nevarne snovi, zato pravočasno poberite čim več pridelkov z vrta, prav tako na varno spravite vreče z zemljo in kompostom. Utrdite in zaščitite vrtne lope, preverite, če so rastlinjaki dovolj trdno postavljeni ali še bolje – prestavite jih na varno mesto, če se le da. Na varno spravite stvari, ki bi jih poplavne vode lahko odnesle in poškodovale, npr. vrtno orodje, pohištvo in okrasne predmete.

Na vrtu za hišo raste češplja, ki je letos obrodila tako obilno, da se preobložene veje spuščajo skoraj do tal. Ko pa sem pred nekaj tedni odtrgala in odprla njene prve plodove, sem v njih razočarana našla majhne črvičke in kupčke njihovih iztrebkov. Hvala, takih češpelj pa res ne bi!

Škodljivec, ki napada češplje in slive, se imenuje češpljev zavijač. To je droben nočni metuljček, majhna veščica. Na plod izleže jajčeca, in ko se iz njih izležejo ličinke, se zavrtajo do koščice plodu. Tam se nato sladkajo z mesom češplje.

Češpljev zavijač ima običajno dva rodova letno. Prvi rod leta maja in v začetku junija in povzroči junijsko črvivost plodov. Drugi rod leta od sredine julija do konca avgusta. Ta rod povzroči več škode, saj je takrat plodov več in bolj debeli so.

Kako sem ukrepala?

Češpljo smo takoj temeljito poškropili z raztopino Kaolina, ki je odvrnil češpljevega zavijača od namere, da bi si še kdaj privoščil naše češplje. Zdaj so zrele in čakajo na obiranje. Ko se sprehodim mimo drevesa, si za popotnico odtrgam nekaj plodov z različnih vej – in glej, tokrat v nobenem plodu ni niti črvička, niti njegovih kakcev. Dobra novica je tudi to, da Kaolin ne škodi okolju, človeku ali živalim – predvsem pa je pomembno to, da ni nevaren za čebele.

Med knjigami, ki so ostale po mojem starem očetu, je tudi letni zbornik glasil Sadjar in vrtnar iz leta 1934. Zelo zanimivo je brati skoraj 90 let stare vrtnarske in sadjarske nasvete. Marsikateri je še kako uporaben tudi danes. Tokratni nasvet je s strani 43 in ima naslov: “Proč z voluharjem!”

»Imam okrog 150 drevesc zasajenih v kraju, ki je ves živ voluharjev. Ob saditvi sem jih zavaroval z zdrobljenim steklom takole: V jame sem natrosil zdrobljenega stekla, potem sem za 1 cm natrosil prsti in drevo posadil tako, da korenine niso prišle naravnost na steklo. Potem sem pokril korenine  z zemljo in na to sem dal gnoj. Na gnoj sem zopet okrog debla in korenin prav na gosto potrosil zdrobljenega stekla. Nazadnje sem zopet pokril steklo s potrebno množino zemlje in napravil kolobar. Tako je deblo s koreninami vred v stekleni mreži, katera je najcenejša in najtrajnejša, torej tako rekoč večna, ker steklo ne zgnije. V naših krajih je silno mnogo voluharjev in delajo sadjarjem neprestano škodo tako, da je marsikdo iz obupa prenehal sadovnjake popravljati ali celo nove zasajati. Marsikateremu sem svetoval pomoč s steklom in dobil je zopet veselje. Kdor se je mojih nasvetov oprijel je vsak hvaležen, ker ima drevje mir pred njegovim največjim sovražnikom. S steklom ni treba štediti. Natresemo ga na gosto okrog korenin in ako hoče voluhar do njih mora skozi steklo delati rov. To pa iz znanih razlogov raje opusti.«

V naslednjih Novicah iz Gajinega vrta bo objavljen nasvet iz leta 1934 z naslovom “Ajda, sredstvo zoper ogrce.”

Vprašanje:

»Pozdravljeni, ciprese so rasle 11 let zelo lepo, sedaj pa so se pri nekaterih začele sušiti veje. Zanima me, če obstaja homeopatski pripravek, ki bi pomagal pri preprečitvi sušenja cipres? Pošiljam še fotografije, če boste lahko kaj videli? Jaz ne vidim nobenih škodljivcev, mislim da je potem to zaradi suše, saj jih nismo nič zalivali. Ali je pomembno, da veje najprej odreže in potem uporabim homeopatsko in aktivator, ali to nima pomena?«

Odgovor:

Pozdravljeni!

V Sloveniji so zelo priljubljene zimzelene meje iz cipres (dejansko gre največkrat za paciprese in ameriški klek), ker hitro rastejo in dobro prenesejo obrezovanje. Žal se čedalje pogosteje sušijo zaradi napačne nege, glivičnih bolezni in škodljivcev.

Veje se lahko sušijo iz različnih razlogov. Vzrok za rjavenje je lahko bolezen, škodljivci, nepravilna oskrba s hranili (preveč ali premalo), vročina, sončni ožig, suša … Še zlasti poleti ciprese rjavijo zaradi pomanjkanja hranil, najpogosteje gre za pomanjkanje magnezija. Redno, dvakrat letno jim dodajte Epsomsko sol, ki vsebuje magnezij. Vaše ciprese bodo odpornejše in manj podvržene rjavenju. Na vaši fotografijah je lepo vidno, da se sušijo najmlajše, zgornje veje. Na koncih vejic ni vidnih črnih trosov, ki bi lahko kazali na eno od nevarnih glivičnih bolezni. Upajva, da gre res samo za pomanjkanje magnezij in sušo, saj bo ti dve težavi najlažje odpraviti.

Pripravek, ki bo cipresam ne glede na vzrok rjavenja zagotovo koristil, je homeopatski pripravek Silicea C200 (silicij).

Kaj lahko še naredimo?

1. Ciprese dobro preglejte, iščite hroščke, ličinke in molje. Še zlasti natančno preglejte debla, iščite luknjice. Škodljivec, ki ciprese močno poškoduje in lahko tudi uniči, je južni brinov krasnik. Kovinsko modro-zelen hrošček ima temne pike. Dolg je 8 mm. Njegove ličinke se zavrtajo v poganjke in debla. Uporabimo homeopatski pripravek za hrošče. Neka moja stranka si je pomagala tako, da je ciprese in pušpan najprej temeljito »sprala« z močnim vodnim curkom in se učinkovito zmanjšala populacijo škodljivcev. Po tem, prvem ukrepu, je uporabila še druge ukrepe za zdravljenje in zaščito rastlin.

• Preglejte vznožje debel in vidne korenine. Lubje mora biti lepo. Če trohni ali je razpokano, lahko to kaže na glivične bolezni. Najpogostejša je fitoftorna sušica lawsonove paciprese (Phytophthora lateralis). Bolezen prepoznamo po tem, da se na koreninskem vratu in spodnjem delu debla pod skorjo pojavijo rdečerjave nekroze, ki so ostro ločene od zdravega tkiva. Krošnja okuženih dreves postane najprej sivo zelena, kasneje pa rdečerjava. Napredovanje bolezni je hitro in drevesa se posušijo že v prvem letu. Običajno se sušenje začne spodaj, na najstarejših vejah. Pomembno je, da ukrepamo čim prej. Uporabimo homeopatske pripravke za glivične bolezni.

• Kot že rečeno, so ciprese kot vsi iglavci, še zlasti občutljive na pomanjkanje magnezija. Pomanjkanje povzroči rjavenje. Magnezij jim dodamo z Epsomsko soljo. Zemljo obogatimo še z Bioogljem-aktivatorjem zemlje in jih na ta način dohranimo in okrepimo.

• Suša je pogost vzrok za propadanje cipres. V poletjih, kot je bilo letošnje, jih moramo nujno zalivati. Tla pod njimi zastremo, da zmanjšamo izhlapevanje. Pomaga tudi dodajanje Biooglja-aktivatorja zemlje, ker zadržuje vlago in dohranjuje rastline.

Ne glede na vzrok, predlagam naslednje: suhe veje izrežite do zdravega lesa (pri tem pazite, da ga ne poškodujete) in uničite (npr. v peči – ne vrzite jih na kompost). Če luknjic v deblu ni, predlagam, da veje najprej izrežete, ciprese pa nato, ko bodo “lepe”, oskrbite z Bioogljem AZ, nato pa zalijte s pripravkom iz Silicee C200. Če jim letos še niste dodali magnezija, jih zalijte z raztopino Epsomske soli, s katero oskrbimo ciprese z magnezijem. Pomanjkanje hranil, zlasti magnezija, je lahko pri iglavcih vzrok za rjavenje, za upad odpornosti, zaradi česar se nato, še posebej pri starejših cipresah, pojavijo škodljivci in bolezni.