Kategorija: April

Čez 5 tednov bodo na plano odpeketale plodovke (paradižnik, paprika, buče, jajčevec), zato je zdaj pravi čas, da zanje pripravimo visoko gredo, če je še nismo.

Visoke grede so starodavna orientalska kmetijska tehnika. Na Kitajskem jih poznajo in s pridom uporabljajo že tisočletja dolgo. Visoke grede so v sonaravnem kmetijstvu začeli uporabljati tudi drugod po svetu, saj na njih z manj truda pridelamo več.

S pridelovanjem zelenjave na teh gredah prihranimo prostor, dostop je lahek, zelenjava pa z veseljem uspeva. Organske plasti v sredini visoke grede med razkrajanjem oddajajo toploto, ta pa prija rastlinam, ki rastejo na površju. Poleg tega imajo dovolj hranil za bujno rast. Ideja je odlična še posebej za manjše vrtove, nasploh pa zaradi dobrega izkoristka prostora. Koristno porabimo različne organske odpadke z vrta (plevel, odrezke grmovnic in dreves, listje, odkos, …). Vse se da uporabiti koristno in preprosto, pa še prihranimo. 

Prednosti visokih gred:
– zaradi svoje sestave na njih tudi v obdobjih močnejših padavin ne more zastajati voda, zaradi katere bi zelenjava slabše uspevala;
– lopatanje in obračanje zemlje ni več potrebno;
– na visokih gredah se spomladi zemlja ogreje prej kot na običajnih gredah, zato lahko začnemo sejati oziroma saditi prej;
– ker hodimo po potkah med gredami, zemlje ne moremo stlačiti ali poškodovati rastlin;
– zaradi zvišanih gred se nam pri delu na vrtu ne bo moglo zgoditi, da bi po nesreči stopili ali sedli na zelenjavo;
– del je lažje tudi zato, ker se manj sklanjamo;
– visoke grede so lepe tudi na pogled.

Visoka greda naj bo široka cca 120 do do 150 cm in visoka 90 do 120 cm. Dolžina je poljubna. Najbolj pogosto so grede dolge do 3 m, da nimamo težav s tem, kako jih obiti. Postavimo jo v smeri sever-jug, da bo enakomerno osončena. Potke med gredami naj bodo široke vsaj 30 cm. 

S količki in vrvicami označimo prostor, na katerem bomo postavili visoko gredo, nato pa z lopato odstranimo rušo. S pomočjo lopate režemo kvadratne kose, ki jih zlagamo na kup. To je pomembno zato, ker jih bomo ponovno uporabili. Izdelava:
– travno rušo odstranimo v kosih in shranimo v bližini
– postavimo okvir visoke grede (običajno je to les, veliko trajnejša pa je betonska visoka greda, ki je sestavljena iz robnikov in temeljev za robnike)
– na dno nasujemo zdrobljene olesenele odpadke in nasekane šibe (za drenažo, plast naj bo visoka do 50 cm)
– na to položimo izrezane kose travne ruše, ki o obrnemo narobe
– potem naložimo plast vlažnega listja, še bolje pa eno leto stare listovke
– lahko (ni pa nujno): 5 cm ovčje volne ali na kose raztrganega kartona
– 10 do 20 cm debelo plast komposta (zrel rastlinski kompost ali skompostiran gnoj ali oboje)
– 20 cm zemlje
– nazadnje dodamo še 5 cm debelo zastirko iz zrelega komposta (rastlinski ali živalski vir).

Naš moto je: »Samo odlični izdelki so dovolj dobri za vaš vrt!«
Zato so takšni tudi izdelki iz Gajinega vrta. So najboljši, kar smo jih lahko našli z določenega področja, hkrati pa po pravičnih cenah, tako za kupca kot za Gajin vrt.

Enako je veljalo tudi za Biooglje kompleks in Kompost z bioogljem. Žal pa je bilo zaradi Brexita treba poiskati novega dobavitelja. Pogoj je bil, da je enako zanesljiv in da ima podobno filozofijo, tako pri odnosu do kupcev in poslovnih partnerjev, kot do okolja. Najpomembnejši pogoj pa sta bila visoka kakovost izdelkov (ekološki certifikat) in dokazana učinkovitost, saj ljudje, ki zaupajo Gajinemu vrtu, nimajo denarja za nakup mačka v žaklju. Dobavitelja, ki sem si ga želela, sem našla blizu, tik čez mejo. Izdelki za dvig rodovitnosti zemlje na naraven, nestrupen in neškodljiv način so na moje veliko veselje sedaj celo občutno cenejši.

Za vas smo pripravili 3 nove izdelke:

Gajin vrt deluje nemoteno tudi sedaj, v času karantene. Izdelke lahko naročite v spletni trgovini www.gajin-vrt.com, preko maila bojca@gajin-vrt.com ali po telefonu (0590 22 066 in 040 325 939). Isti kontakti veljajo tudi za svetovanje in vaša vprašanja v zvezi z izdelki.

Paket z naročenimi izdelki vam bo dostavila Pošta Slovenije. Uvedli so postopke, s katerimi bo nakup kolikor mogoče varen tako za vas, kot za dostavljavca. O dostavi vas bodo obvestili z SMS sporočilom na številko, ki nam jo sporočite ob naročilu.

Kadar je to mogoče, priporočamo, da izberete nakup s plačilom na TRR. Kontakt s poštarjem je tako zmanjšan na minimum, ob dostavi vam bo poštar samo še dostavil paket. Ob vročitvi se dogovorite, da pismonoša odloži pošiljko na primerno mesto (npr. okenska polica, pred hišo, pred blokom, pri lopi, …) in se tako izognete fizičnemu kontaktu.

Izdelke lahko naročite tudi s plačilom po povzetju. Če je le možno, pripravite točen znesek, da se izognete nepotrebnim dodatnim rokovanjem z gotovino in upoštevajte varnostno razdaljo dveh metrov. 

Podrobnejša navodila o varnem vročanju pošiljk lahko preberete na spletni strani Pošte Slovenije:vročanje pošiljk v času koronavirusa.

Aprila sadimo in sejemo rastline, ki imajo raje krajše in sveže pomladne dni, kot poletno vročino:

• Sejemo in sadimo solate (krhkolistno, mehkolistno, rozetasto, za obtrgovanje).
• Sadimo sadike zgodnjih sort kapusnic (zelje, glavnati ohrovt, cvetača, brokoli, nadzemna kolerabica). Kapusnice potrebujejo več hranil, zato pred sajenjem v jamico nasujemo tri pesti komposta. Jedli jih bomo junija.
• Sejemo pozne sorte kapusnic, ki jih bomo pobirali v jeseni in pozimi.
• Sredi aprila je še čas, da v lončke posejemo seme kumar, bučk in buč. Rasli bodo v ogrevanih prostorih, sredi maja pa jih bomo posadili na vrt.
• Konec aprila na grede posejemo nizek fižol.
• Posejemo blitvo in špinačo. Pri blitvi obtrgujemo zunanje liste. Srček pustimo, da se lahko znova obraste. Zimo bo prezimila na gredi. Jedli jo bomo lahko še naslednje leto. Maja bo šla v cvet, zato vsako leto posejemo novo.
• Sadimo sadike poletnih in jesenskih sort pora. Por potrebuje več hranil, zato v sadilne jamice dodajamo kompost. Pora ne pulimo, ampak režemo nad tlemi. Tako bo vedno znova pognal steblo.
• Sejemo seme prezimnih sort pora.
• Na prosto sadimo sadike gomoljne in stebelne zelene. Pri stebelni zeleni režemo zunanje liste, vse do prve zmrzali bo odgnala nove.
• Posadimo zgodnje sorte krompirja, ki ga bomo pobrali junija.
• Posadimo čebulo, vmes posejemo korenje in redkvice, ki služijo za markacijo posejanih vrst.

V sadilne jamice in jarke dodamo Biooglje – aktivator zemlje. Po sajenju mlade sadike zastremo z zastirko iz komposta. Tako jim dodamo hranila in jih zaščitimo pred nočnim hladom in nihanjem vlage v tleh. Veliko bolje se bodo ukoreninile, tudi sicer bodo močnejše in bolj zdrave. Najbolje to naredimo s kakovostnim, drobno presejanim ekološkim kompostom. Da ga boste imeli pri roki, ga naročite TUKAJ.

Stare zemlje ne mečemo stran, veliko bolje jo je ponovno uporabiti. Ker pa postane sčasoma zemlja v loncih, koritih, posodah in tudi visokih gredah iztrošena, jo je treba, preden posadimo vanjo nove rastline, oživiti.

Na vrtu za oživljanje zemlje lahko uporabimo zgolj Biooglje kompleks, če jo redno dohranjujemo s kompostom in ima zato dovolj dobro strukturo.

Za oživljanje zemlje v koritih, visokih gredah, zabojčkih in posodah, pa priporočamo uporabo Komposta z bioogljem UNI, ki ga s staro zemljo mešamo v razmerju 1:3 (na tri dele stare zemlje dodamo 1 del Komposta z bioogljem UNI).

Ne le, da bodo vaše cvetlice in zelenjava navdušene nad obilico hranil, v tako pripravljeni zemlji bo tudi izhlapevanje manjše. Zabojčkov na oknih vam ne bo več treba zalivati vsak ali vsak drugi dan, pač pa le enkrat ali dvakrat na teden. Prihranili boste vodo, predvsem pa veliko truda in dela. In ker rastline najtežje odpuščajo šoke, se vam bodo za vašo skrb oddolžile z lepšo in bujnejšo rastjo.

KAKO RECIKLIRAMO IN PONOVNO OŽIVIMO STARO IZTROŠENO ZEMLJO

Za 8 zabojčkov rodovitne, žive prsti, v kateri bodo vaše rastline uživale, potrebujemo:

• 6 zabojčkov stare iztrošene zemlje (cca 60 l)
• 1 vrečo Komposta z bioogljem UNI, 20 l 
• Navodilo: staro zemljo stresemo iz zabojčkov v samokolnico, odstranimo ostanke rastlin (korenine, stebla …). Dodamo vrečo Komposta z bioogljem UNI in vse dobro premešamo. S pripravljeno zmesjo napolnimo 8 zabojčkov, v katere posadimo ali posejemo izbrane rastline.
• Tako, to je vse! 🙂

Pleveli so pokazatelji stanja zemlje

Pleveli so lahko nadloga ali blagoslov, odvisno, skozi katera očala gledamo nanje. Ena od definicij plevelov je: »Plevel je rastlina, za katero (še) ne vemo, kako bi jo lahko uporabili.« Po drugi definiciji pa je plevel rastlina, ki raste tam, kjer nam ni to ne ustreza. Torej bi bil lahko plevel tudi vrtnica, če bi rastla na polju žita.

Dokaz, da je rastlina lahko plevel ali pa tudi ne (odvisno od tega, kdo ga gleda), je tolščak, ki se je zelo uspešno razširil na našem in na sosednjih vrtovih. Sosedje so ga s trudom izkopavali in metali z vrtov, mi pa smo svojega z veseljem pojedli (saj vsebuje tudi dragocene omega-3 maščobne kisline, ki jih nujno potrebujemo, najdemo pa jih sicer predvsem v ribah).

Tudi, če jih ne moremo pojesti, pleveli niso le nebodigatreba. Z njihovo pomočjo lahko ugotovimo, v kakšnem stanju je prst. Potrebujemo le nekaj časa za opazovanje in seznam, kateremu plevelu ustreza katero okolje. S pomočjo teh informacij lahko izboljšamo stanje svoje prsti, v kateri bomo lahko potem vzgojili več in bolj zdrave rastline.

Z izboljševanjem prsti se na naraven način in brez posebnega dodatnega truda znebimo trdovratnih plevelov; v drugačni prsti, ki jim ne bo več ustrezala, pač ne bodo več uspešno rastli. Tak način izkoreninjanja plevelov je naraven, nenevaren, neškodljiv in najbolj učinkovit – ter v diametralnem nasprotju z zatiranjem plevelov s pomočjo herbicidov, a katerimi trajno poškodujemo okolje, in pomorimo ne le neželene plevele, pač pa tudi mnoge druge organizme. Glifosat, ki ga žal uporabljajo tudi v urbanih okoljih (v Ljubljani, vir: http://www.delo.si/novice/okolje/glifosat-pod-drobnogledom-manj-plevela-vec-raka.html), z le enim škropljenjem pomori polovico deževnikov v tleh. Kakšno opustošenje, si lahko predstavljate, povzroči nekajkratno škropljenje.

Prav zato je vedenje o tem, v kakšnem okolju uspevajo pleveli, uporabno z obeh vidikov:

1. če bi se radi znebili trdovratnih plevelov, bomo to najlažje naredili tako, da bomo spremenili stanje prsti (npr. dodamo ji element, ki ji primanjkuje, ali spremenimo pH vrednost prsti, ali strukturo prsti).
2. s pomočjo plevelov lahko postavimo diagnozo, v kakšnem stanju je prst, na kateri rastejo. Na podlagi teh informacij se lahko odločimo, kako bomo svojo prst izboljšali.

Pleveli so torej lahko vzrok za glavobol, lahko pa tudi v veliko pomoč, ko ugotavljamo, v kakšnem stanju je zemlja.

Kaj nam povedo pleveli

Na spodnjem seznamu je nanizanih veliko plevelov, pri vsakem pa je navedeno tudi, kateri presežek ali pomanjkanje hranil jim najbolj ustreza. Na osnovi tega, katere plevele imamo oziroma katere njihove kombinacije se pojavljajo pri nas, lahko sklepamo o tem, katerih hranil je dovolj, preveč ali premalo. Če se hočemo plevelov znebiti oziroma ustvariti takšna tla, da bomo v njih lahko gojili tiste rastline, ki si jih želimo, moramo nadomestiti manjkajoče elemente oziroma vzpostaviti ravnovesje. To lahko naredimo s homeopatskimi pripravki (npr. s pripravkom Cuprum metallicum bomo dodali baker, s Calcium carbonicum pa kalcij), s pomočjo za 24 ur v vodi namočenih rastlin, ki vsebujejo obilo določenega elementa (npr. gabez vsebuje veliko kalija, preslica silicija itd.) ali z domačimi pripravki (npr. z posušenimi jajčnimi lupinami, ki jih stolčemo v prah).

1. Pleveli nam povedo, katera hranila nam manjkajo v zemlji:

Pleveli z rdečkastimi koreninami, npr. RDEČEKORENASTI ŠČIR (Amaranthus retroflexus), kažejo na to, da je razmerje med železom in manganom v prsti neuravnovešeno (da je enega ali drugega preveč glede na njuno idealno vzajemno razmerje). Običajno to pomeni, da je v prsti preveč železa ali premalo mangana. Prav tako pa kaže tudi na to, da je v prsti zelo veliko kalija in mangana in malo fosforja in kalcija.

Vir slike: CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=209764

PLAZEČA PIRNICA (Elytrigia repens) kaže na neustrezno razmerje med železom in manganom. 

Vir slike: Rasbak – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=170853

Na pomanjkanje kalcija v tleh lahko kažejo naslednje rastline:

• – JASMINOVA TROBLJA (Campsis radicans)

Vir slike: CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=474925

• – KOPRIVA (Utica dioica)

Vir slike: CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=369351

• – NJIVSKA PRESLICA (Equisetum arvense)

Vir slike: H. Zell – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=9873093  in

• – BRESKOVOLISTNA DRESEN (Polygonum convolvulus)

Vir slike: By Aung – Own work, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=2688772

NAVADNI REPINEC (Arctium lappa) kaže na nizek nivo kalcija, ter visok nivo kalija

Vir slike: CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=261363

KODRASTOLISTNA KISLICA (Rumex crispus) ima rada zbita tla, malo kalcija in zelo veliko magnezija in fosforja.

Vir slike: Isidre blanc – Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=37825556

BELA METLIKA (Chenopodium album) raste v tleh z malo fosforja in veliko kalija.

Vir slike: Hugo.arg – Own work, GFDL, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=3135124

GLAVINEC (Centaurea maculosa) uspeva v tleh z malo kalcija, humusa in nizkim nivojem fosforja.

Vir slike: Kristian Peters — Fabelfroh 08:50, 2 November 2006 (UTC) – photographed by myself, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=1332378

TRAVNIŠKA IVANJŠČICA (Chrysanthemum leucanthemum) ima najraje tla z malo fosforja, veliko kalija in magnezija.

Vir slike: Isidre blanc – Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=37490774

II.                Vrste tal in pleveli

Pleveli nam povedo tudi to, kakšen tip zemlje imamo: mokra/vlažna tla, suha/peščena, težka/glinasta tla, trda/zbita tla, osiromašena/nerodovitna tla, rodovitna/dobro odcedna/humusna tla, kisla tla, bazična tla. Vrst zemlje je še veliko več, a bo za naš namen ta pregled dovolj obširen. Pogledali bomo samo najbolj pogoste vrste zemlje in plevelov, ki uspevajo v njih.

Slabe zemlje je veliko vrst. Spekter slabe prsti je obširen: od vlažne, slabo odcedne prsti, do suhe, peščene prsti. Sem spada tudi težka glinasta zemlja, ki jo je težko obdelovati in duši korenine, in trda zbita zemlja. Celo rodovitne prsti seveda niso povsem brez plevelov, saj je naloga plevelov kot prvobitnih pionirskih rastlin, da zaščitijo zemljo in življenje v njej pred vplivom vremena. Nekateri pleveli rastejo povsod, tudi v zelo rodovitni in kakovostni prsti – takšen je regrat. S pomočjo takšnih plevelov si pri diagnozi stanja prsti zato ne moremo kaj dosti pomagati. Poglejmo podrobneje, kateri pleveli so značilni za posamezne vrste prsti:

1.      Mokra/vlažna tla

mah, dresnik, navadna zvezdica, srakonja, bršljanasta grenkuljica, vijolice, šaš

2.      Suha/peščena tla

navadna kislica, pegasti badelj, jetičnik, navadna regačica, navadni rman, kopriva, ščir

3.      Težka glinasta tla

trpotec. kopriva, plazeča pirnica

4.      Trda zbita tla

navadna zvezdica, plezajoča lakota, dresnik, navadna regačica, slak, regrat, kopriva, trpotec

5.      Osiromašena/nerodovitna tla

rman, travniška ivanjščica, divje korenje, drobnocvetni lučnik, ambrozija, navadni komarček, pegasti badelj, trpotec, pelin, regrat, srakonja, detelja

6.      Rodovitna/dobro odcedna/humusna tla

lisičji rep, navadni potrošnik, navadna črna meta, regrat, navadni tolščak, bela metlika

7.      Kisla tla

travniška ivanjščica, trpotec, dresnik, navadna kislica, mah

8.      Bazična tla

divje korenje, navadna zvezdica, navadni potrošnik

Če bi radi vedeli, kako se počutijo rastline, moramo opazovati njihove liste. Rastline nam skozi svoje liste sporočajo, kako se počutijo, kako zdrave ali bolne so, kaj jim manjka ali česa imajo preveč. Ko pripravljamo diagnozo, moramo vedeti, da so sporočila mladih listkov drugačna od tistih, ki jih dobimo od starih.

S pomočjo spodnjih slik in preglednic lahko ugotovimo, kaj je narobe z našimi rastlinami, in jim na osnovi tega pomagamo. Rastline nam skozi svoje liste povedo, kaj bi rade. Vrtnarji in kmetje morajo dobro poznati to njihovo govorico, da jim lahko pomagajo, ko pomoč potrebujejo.

Na spodnji sliki lahko vidimo, kakšno spremembo na videzu listov povzroči pomanjkanje posameznih hranil. Tako bo npr. pomanjkanje fosforja povzročilo rdečkasto-vijoličasto obarvanost listov, pomanjkanje magnezija pa orumenelost listov, ki se širi od zunanje strani listov navznoter, listne vene pa še vedno ostajajo zelene.

Vir: Twitter @FarmerRaviVKV 

Legenda:

B = bor	Ca = kalcij
S = žveplo	Fe = železo
Mn = mangan	Cu = baker
Zn = cink	Mo = molibden
Mg = magnezij	K = kalij
P = fosfor	N = dušik

DOLOČANJE POMANJKANJA HRANIL PRI STARIH IN MLADIH LISTIH

Hranila, ki potujejo po rastlini, so različno mobilna oziroma lahko prenosljiva. Simptome pomanjkanja mobilnih hranil (torej hranil, ki jih rastlina lažje prenese v vse svoje dele), opazujemo v starih listih, simptome pomanjkanja hranil manj mobilnih hranil, pa v mladih listkih.

Vir: Twitter @trouttroller 

Vodič po simptomih pomanjkanja hranil za rastline.
Na sliki so prikazani nekateri problemi, na katere opozarja spremenjen videz listkov.
Preveč nekega hranila je enako slabo, kot če bi ga bilo premalo.

Vir: Twitter @JSKProperty. 

PRIKAZ POMANJKANJA HRANIL PRI KORUZI

Vir: farmwifediary.blogspot

PREGLEDNICA ANTAGONISTIČNIH HRANIL

Hranila so lahko tudi antagonistična, kar pomeni, da se med seboj izključujejo. Če je v zemlji npr. preveč dušika, bo rastlina težko izkoristila kalij in kalcij v tleh, četudi ju bo sicer v zemlji obilo.

Kadar je v zemlji preveč . . .	. . . bo rastlini primanjkovalo:
Dušika	Kalija, kalcija
Kalija	Dušika, kalcija, magnezija
Fosforja	Cinka, železa, bakra
Magnezija	Kalcija, kalija
Železa	Mangana
Mangana	Železa, molibdena, magnezija
Bakra	Molibdena, železa, mangana, cinka
Cinka	Železa, mangana
Molibdena	Bakra, železa
Natrija	Kalija, kalcija, magnezija
Aluminija	Fosforja
Žvepla	Molibdena

Vir: mjforum

POMANJKANJE HRANIL PRI VODNIH RASTLINAH

Vir: Zapins at Aquatic Plant Central.

Tudi če nimamo vrta, pač pa samo balkon ali tlakovano dvorišče, lahko gojimo svojo zelenjavo, saj se da skoraj vsako rastlino gojiti v posodah: bučke, špinačo, solato, paradižnik, krompir, česen, čebulo, fižol in zelišča. Najprimernejše so sorte, ki so primerne za goste zasaditve in t.i. mini sorte, manj primerna pa je zelenjava z dolgo rastno dobo (npr. cvetača) in zelo požrešna zelenjava (buče). Zasajamo mešane zasaditve in tako, da so prijatelji skupaj. Med zelenjavo posadimo cvetoče stražarje: kapucinke, ognjič in žametnice. Na ta način pomagamo rastlinam, da si pomagajo same in se zaščitijo pred škodljivci.

Pri tem je pomembno, da vemo, da so pogoji tukaj drugačni (beri: slabši) kot so na vrtu. Rastline rastejo izolirano, ločene so med sabo, vsaka zase raste v svojem loncu ali koritu. Zemlja v posodah se veliko hitreje izsušuje in tudi izčrpa, kot tista na vrtu.

Paziti moramo, da

1. pripravimo dovolj velike posode,
2. pripravimo dovolj dobro zemljo,
3. skrbimo za ohranjanje vlage v zemlji.

1. Posode morajo biti dovolj velike ali drugače rečeno, rastline morajo biti dovolj majhne (zato so za na balkon bolj primerne manjše t.im. balkonske sorte paradižnika in namesto buč velikank raje posadimo bučke cukete). Lonci morajo imeti premer vsaj 20 oziroma 30 cm, odvisno od vrste zelenjave. Manj v tem primeru ni tudi več.

2. Zgolj zemlja z vrta za sajenje v lonce ne bo dovolj, ker za ves čas rasti ne bo imela dovolj hranil. Primešamo ji Kompost z bioogljem v razmerju 1:3 (3 dele zemlje, 1 del Komposta z bioogljem), bolj požrešnim rastlinam, torej plodovkam (paprike, paradižniki, bučke, jajčevci …) pa v sadilno jamico navržemo še pest Biooglja kompleks.

3. Kampanjsko zalivanje je enako slaba ideja kot kampanjsko učenje: rezultat bo bolj kilav. Ker pa je preveč vode prav tako škodljivo kot premalo, pred zalivanjem preverimo zemljo v loncu tudi nekoliko globlje. Na vrhu suha zemlja še ne pomeni, da tudi pod površino vlage ni več. Nemoteno odvodnjavanje je zelo pomembno, saj voda ne sme zastajati. Luknje v dnu posode se ne smejo zamašiti, zato preden stresemo zemljo v posodo, luknje prekrijemo z glinenimi črepinjami ali dovolj velikimi kamenčki. Posoda mora stati v podstavku, v katerega se lahko odteka odvečna voda, ki jo nato odlijemo.

Načeloma bi moralo biti to dovolj. Ali pa tudi bo, je odvisno od osnove: kako mrtva ali bogata je bila osnovna prst (vrtna prst), ki smo jo vzeli za osnovo. Plodovkam dodamo še Epsomsko sol (magnezijev sulfat); če jo dodajamo v predpisanih količinah (1 žlička na 1 l vode) na vsaka dva tedna, rastlin ne bomo mogli predozirati.

Nekatere sorte paradižnikov, ki so najprimernejše za sajenje v posodah, lahko pogledate TUKAJ.

Ko vrtno zemljo preobrnemo, zbudimo speča semena plevelov. To je tudi eden od razlogov, zakaj ni dobro temeljito prelopatati zemlje. Delo na zemlji je kot budilka za speča semena v tleh. Bolj ko je naše delo “glasno” (beri: bolj ko je poseg v tla grob), več se jih bo zbudilo. Tudi zato je zemljo bolje zgolj zrahljati. Z globokim oranjem ali lopatanjem zbudimo več spečih semen in tudi tista, ki ležijo globlje v tleh.

Povsem se temu, da bi speče seme plevelov zbudili, ne moremo izogniti. Vsako delo na vrtu, s katerim v tla spravimo toploto in zrak, torej tudi zgolj rahljanje tal, prebudi speče v tleh.

V industrijskem kmetijstvu in vrtnarstvu se s temi težavami ne ukvarjajo kaj dosti. Tla najprej temeljito preorjejo (in s tem načnejo ali celo trajno poškodujejo ravnovesje v njih), nato pa za prebujene plevele uporabijo herbicide.

Zakaj vse je to slabo, gotovo že veste.

Rešitev je zelo preprosta: vrtna tla za setev pripravimo vnaprej, en ali dva tedna preden se lotimo sejanja oziroma sajenja. Po pripravi tal bodo iz semen, ki so zimo prespala v tleh, kmalu pognali pleveli; a nas to ne bo motilo, ker ne bodo konkurenca našim rastlinam, ki še ne bodo posejane. Čez teden ali spodkopljemo in populimo pognale plevele in posejemo naše seme. Populjene plevele lahko odnesemo na kompost (nimajo še semen) ali jih uporabimo za rahlo zastirko posejanih tal. Tako minerali, ki jih vsebujejo, ne bodo izgubljeni in se bodo vrnili nazaj v tla.

Nekaj plevela bo kasneje gotovo še pognalo, a večine, vsaj najbolj neučakanih in hitrih plevelov, smo se na ta način znebili. Predvsem pa nam ne bo treba opravljati najbolj zoprnega pletja, to je pletja med čisto majhnimi posevki, ki je zelo naporno opravilo in med katerim zlahka populimo ali poškodujemo svoje sejančke.

Drug način za preprečevanje konkurence našim posevkom lahko uporabimo pri sejanju korenja in pora. Za oba velja, da zelo dolgo kalita in ju plevel zlahka prehiti. Sejemo ju skupaj, ker sta dobra prijatelja. Po sejanju njuno gredo prekrijemo, da svetloba ne more do tal. Plevel, ki bi ju lahko prehitel, pomanjkanje svetlobe zatre. Pod pregrinjalo moramo stalno kukati, da ne zamudimo časa, ko bosta por in korenček končno pognala. Takrat pregrinjalo odstranimo in jima pustimo uživati na soncu in zraku.

Zakaj nam včasih sadike nikakor ne uspejo?

Kadar na začetku kaže še kar lepo, pa se potem sfiži, tiči vzrok najpogosteje v napačno izbrani osnovi – torej v zemlji. Za kalitev seme ne potrebuje kaj dosti drugega kot vlago in toploto (razen v primeru svetlokalilk, to so tiste, ki začnejo kaliti šele, ko nanje posije svetloba). Za večino pa velja, da je že nekaj vlage in toplote dovolj. To dejstvo s pridom izkoristimo, ko pripravljamo kalčke za zimsko popestritev jedilnika.

Ko pa mlada rastlinica požene kalček, iz njega pa stebelce s kličnimi listi in koreninice, vsako v drugo smer, potrebuje več od življenja (zato zgolj kokosova vlakna, namočena v vodo, ne bodo dovolj za razvoj zdrave sadike).

Sadikam, ki kljub zadostnim količinam toplote in svetlobe ostajajo majhne in zanikrne, lahko pomagamo na več načinov:

• previdno jih prepikiramo v kakovosten substrat. Pri pikiranju jih prijemamo za listke, ne za krhka stebla; pred presajanjem jih zalijemo, da jih lahko prepikiramo s koreninsko grudo. Tega se lahko lotimo le, če sadike niso premajhne in preveč nežne in bi jih s presajanjem preveč poškodovali.
• zalijemo jih s homeopatskim pripravkom Silicea C200, ki krepi rastline in vzpodbuja razvoj rastlinskega tkiva
• zalijemo jih z raztopino Epsomske soli (1 žlička na 1/2 l vode). V raztopini Epsomske soli jih jaz kar namakam: v kad natočim vodo, dodam Epsomsko sol, počakam da se stopi in vanjo položim pladnje z lončki s sadikami. Ko se zemlja napije vode, pladnje vzamem iz vode. Kasneje odlijem odvečno vodo s pladnjev.

Če vam niso uspele, ne obupavajte … Vrtnarska sezona se je šele dobro začela. Tudi če jih še niste posejali, lahko večino plodovk še vedno posejete. Dostikrat prav zapoznelčki prehitijo prezgodaj posejane 🙂

Rastlinam ustreza klasična glasba, fižolu pa, vsaj po posnetku sodeč, Straussov valček Na lepi modri Donavi: