V glavnem paradižnik obožujem jaz in vsa moja družina. Ravno zaradi tega
posvečam veliko energije v njegovo rast. Sama vzgojim sadike in jih potem
tudi do konca vzgajam. Vendar pa sem do nedavnega imela velike probleme.
Namreč paradižnik sem imela na njivi, brez kakšne strehe. In tako mi je
vzel konec še predno se je obarval. Pred tremi leti pa sem ga preselila pod
kozolc in še dodatno naredila streho. Ampak samo streho. Prvo leto je bil
super, lep. Lani pa ga je začel nekaj biksat. In v pogovoru z Bojco sem
preizkusila homeopatijo. In ne boste verjeli, pomagalo je. Tako, da sem
letos takoj štartala z “naravnimi” pripravki. Domačo prst z kozjim gnojem
sem zmešala z bio ogljem. V zemljo dala sadike. Vendar pa zaradi
nepazljivosti mi je mraz kar konkretno poškodoval sadike. Tašča mi je na
vsak način hotela vsiliti umetno “sranje” vendar moja trma tega ni vzela.
Tako sem takoj zalila z epsomsko soljo in v vsak lonec dala kroglico
homeopatije ter zopet zalila. V treh dneh skoraj ne bi opazil, da so bile
sadike poškodovane. Tekom poletja sem vse skupaj še enkrat zalila z
epsomsko soljo in homeopatijo. In razen parih listov so bile sadike zdrave.
Prav tako plodovi. In ravno včeraj, konec oktobra, sem paradižnik pobrala
še lep zelen, ostalo zelenje pa prav tako populila.
Slike paradižnika. Najbolj košat je iz srede avgusta. Drug najbolj košat 10
september, tretji pa 22. september.
Lep pozdrav
Marina